Seznam slovenskih svetnikov: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m presledki v kodi |
m →Obiski: + 2 |
||
Vrstica 1.448:
* [[Alojzije Stepinac]] (1898–1960), hrvaški nadškof, kardinal in blaženi, je 3. avgusta 1936 osvojil [[Triglav]] ter naslednji dan daroval mašo v [[Kapela Marije Snežne, Kredarica|kapeli Marije Snežne]] na Kredarici.
* [[Anton Padovanski]] (1195–1231), portugalski frančiškan in svetnik, je leta 1229 domnevno obiskal Koper in tam ustanovil prvo skupnost frančiškanov.<ref>[http://www.franciskani.si/?page_id=182 Franciskani.si], pridobljeno 28. november 2012.</ref>
* [[Chiara Lubich]] (1920–2008), italijanska učiteljica, ustanoviteljica [[Gibanje fokolarov|Gibanja fokolarov]] in Božja služabnica, je bila aprila 1999 na povabilo Slovenske škofovske konference na dvodnevnem obisku v Ljubljani, kjer je v [[Slovenski parlament|Slovenskem parlamentu]] nagovorila poslance, v [[Cerkev sv. Jožefa, Ljubljana|cerkvi sv. Jožefa]] pa vernike, ob čigar priložnosti je prejela tudi [[odličje sv. Cirila in Metoda]], ki ji ga je podelil takratni predsednik konference [[Franc Rode]].<ref>[https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1694-chiara-lubich Chiara Lubich], Revija.ognjisce.si, pridobljeno 6. maj 2020.</ref>
* [[Ciril in Metod]] (med 812 in 815 – 885; med 826 in 827 – 869), grška misijonarja in svetnika, sta bila leta 867 v [[Spodnja Panonija|Spodnji Panoniji]] pri knezu Koclju, ko sta se poleti tega leta odpravila k papežu v Rim. Tako sta skoraj gotovo potovala čez Ptuj, Celje, Ljubljano, Postojno, Vipavo, Gorico in Benetke. Ciril je v Rimu umrl, Metod pa je bil posvečen in imenovan za Panonskega škofa. Sedež je imel pri Koclju v [[Blatenski Kostel|Blatenskem Kostelu]].<ref>Josef Holzer, ''Zgodovina cerkve v stotih slikah'', prevedel in priredil France M. Dolinar, Družina, Ljubljana 1995, strani 95–96.</ref>
* [[François-Xavier Nguyên Van Thuán]] (1928–2002), vietnamski nadškof, kardinal in častitljivi Božji služabnik, je bil junija 2000 na nekajdnevnem obisku v Sloveniji, kamor je prišel na povabilo [[Anton Stres|Antona Stresa]], da se je udeležil njegovega škofovskega posvečenja v Mariboru. Obiskal je tudi nekaj slovenskih znamenitosti.<ref>Annachiara Valle, ''Kardinal Van Thuân: Moč upanja'', Družina, Ljubljana 2012, stran 6.</ref>
* [[Franjo Kuharić]] (1919–2002), hrvaški nadškof, kardinal in Božji služabnik, je prisostvoval [[Papeški obiski v Sloveniji|obisku papeža Janeza Pavla II.]] 19. maja 1996 na [[Letališče Maribor|Letališču Maribor]].<ref>Zvone Krznar (urednik), ''Sveti oče med nami'', Stillmark, Ljubljana 1996, stran 126.</ref>
* [[Ivan Merz]] (1896–1928), hrvaški gimnazijski profesor in blaženi, je s člani Marijine kongregacije 27. decembra 1923 obiskal [[Trapistovski samostan Marije Rešiteljice Rajhenburg]] (danes [[Brestanica]]). Izlet je organiziral in vodil on sam. Med udeleženci izleta je bil tudi takratni maturant, [[Franjo Šeper]].<ref>Božidar Nagy, ''Ivan Merz: Putokaz suvremenom naraštaju'', Postulatura za beatifikaciju Ivana Merza, Zagreb 2003, stran 39.</ref>
| |||