Janez Bleiweis: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 9:
 
Rodil se je 19. novembra 1808 v Kranju očetu trgovcu in posestniku Valentinu Pleiweisu in materi Tereziji Pleiweis, rojeni Smrekar.
Njegov brat je bil [[Valentin Pleiweis]], kasnejša mačeha (tretja žena očeta Valentina Pleiweisa) pa [[Magdalena Pleiweis]]. Osnovno šolo je obiskoval v Kranju. To je bila prva in zadnja stopnja njegovega izobraževanja, pri katerem je bil učni jezik [[slovenščina]]. V letih 1819-24 je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, zatem pa licej (višja srednja šola). Medicino je študiral na [[Univerza na Dunaju|dunajski univerzi]]. Leta 1841 se je preselil v Ljubljano in bil imenovan za profesorja živinozdravništva in sodne medicine na ljubljanskem liceju. Prva leta bivanja v Ljubljani se je posvečal učenju slovenščine, predvsem iskanju veterinarske terminologije. Leta 1842 sta ga takratni tajnik Kranjske kmetijske družbe grof Franz Hohenwarth in ljubljanski župan [[Janez Nepomuk Hradecky]] povabila na mesto tajnika [[Kmetijska družba za Kranjsko|Kmetijske družbe za Kranjsko]], na tej funkciji, ki jo je je obdržal do smrti, je omogočil ustanovitev triletne kmetijske šole, na kateri je 1849–63 tudi poučeval. Od 1849 do smrti je bil ravnatelj na njegovo pobudo in pobudo Simona Strupija osnovane podkovske in živinozdravniške šole s slovenskim učnim jezikom. Po ukinitvi liceja (1850) je ohranil naziv profesorja ter poučeval na podkovski in živinozdravniški šošoli. Leta 1856 je Bleiweis postal deželni živinozdravnik (do upokojitve 1874). 1861-63 je bil ravnatelj ljubljanske porodnišnice na Ajdovščini v Ljubljani. Leta 1843 je kot član Kranjske kmetijske družbe predlagal ustanovitev časopisa ''[[Kmetijske in rokodelske novice]]''. Od ustanovitve časopisa do svoje smrti je bil urednik in glavni novinar. Za časopis je napisal številne članke, za katere ni dobival plačila. Ob epidemiji kolere 1866 je bila na njegov predlog ustanovljena zasilna bolnišnica v Ljubljani 1863–81 je bil predsednik ljubljanske čitalnice in 1875–81 [[Slovenska matica|Slovenske matice]]. V letih 1861–78 je bil član [[Kranjski deželni zbor|kranjskega deželnega odbora]], 1872 ga je kot najstarejši odbornik nekaj časa tudi vodil, 1878–81 pa je bil tudi namestnik [[Deželni glavar|deželnega glavarja]], vrsto let občinski svetovalec v Ljubljani itd.
 
Cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I]] je Janezu Bleiweisu malo pred njegovo smrtjo leta 1881 podelil viteški red železne krone III. stopnje, kar mu je prineslo pravico do plemiškega stanu s stopnjo [[Plemiški nazivi|viteza]]. Predikat »Trsteniški« si je Bleiweis izbral po vasici [[Trstenik, Kranj|Trstenik]] blizu [[Golnik|Golnika]], od koder so bili njegovi predniki. Pogreb Janeza Bleiweisa je bil eden najveličastnejših, kar jih je v tistem času videla Ljubljana. Na [[Navje|Navju]] stoji njegov dobro ohranjeni, več kakor tri metre visoki nagrobnik iz [[tonalit|tonalita]] s slovenskim napisom.