Unescova svetovna dediščina: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
np |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 4:
Leta 2013 je bilo na Unescovem seznamu skupno 981 znamenitosti kulturne ali naravne dediščine: 759 kulturnih, 193 naravnih in 29 mešanih; nahajala so se v 160 državah.<ref name="list">[http://whc.unesco.org/en/list//en/news/1049/en/list World Heritage List], UNESCO World Heritage Sites official sites.</ref><ref name="New sites">[http://whc.unesco.org/en/news/1049 Sites in Germany and Italy bring to 19 the number of sites inscribed on the World Heritage List this year], UNESCO World Heritage Sites official sites.</ref> Med vsemi državami je največ znamenitosti v Italiji (55 znamenitosti), sledita pa jima Kitajska (45) in Španija (44).
Leta 2020 je vseh lokacij na seznamu že 1121, od tega 869 kulturnih in 39 mešanih.
Znamenitosti na predlog posameznih držav ali skupnih nominacijah po številnih strokovnih preverjanjih, posebej organizacije ICOMOS, obravnava mednarodni Svetovni program dediščine (''World Heritage Programme''), upravljan s strani Unescovega komiteja (''World Heritage Committee''). Komite zastopa 21 [[država|držav]], ki jih za 4-letni mandat izvoli generalna skupščina.
Vrstica 9 ⟶ 11:
Unescov program izbira, imenuje in ohranja znamenitosti izjemnega [[kultura|kulturnega]] ali [[narava|naravnega]] pomena za [[človeštvo]]. Pod določenimi pogoji lahko te znamenitosti pridobijo finančna sredstva iz Fonda svetovnih znamenitosti (''World Heritage Fund''). Program je bil ustanovljen s konvencijo o zaščiti in ohranitvi svetovne kulturne in naravne dediščine na Unescovi konferenci [[16. november|16. novembra]] [[1972]]. Odtlej je 185 držav [[ratifikacija|ratificiralo]] konvencijo. Slovenija je bila, tedaj še v okviru Jugoslavije, med najbolj aktivnimi članicami.
Od leta [[1986]] so na seznam naravne dediščine vpisane [[Škocjanske jame]]. Sledila je leta 2011 skupna evropska nominacija, znotraj katere so kolišča na Ljubljanskem barju, od leta 2012 pa še [[rudnik živega srebra Idrija]], skupaj z [[Almaden|Almadenom]] v Španiji.<ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/rudnik-zivega-srebra-idrija-zapisan-na-unescov-seznam/286414 Rudnik živega srebra Idrija zapisan na Unescov seznam, MMC RTV SLO]</ref> Slovenija ima, z drugimi gozdnatimi državami Evrope, sprejeto še nominacijo [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope|bukovih gozdov]], ki ležijo na južni strani države. Že dlje časa si za vpis prizadeva tudi [[Bolnišnica Franja]], v pripravi pa je tudi nominacija [[Kras (območje)|Krasa]] v sodelovanju z drugimi državami<ref>{{Cite web|url = http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/trzic-in-postojna-pripravili-kandidaturo-za-vpis-krasa-na-unescov-seznam/345377|title = Tržič in Postojna pripravili kandidaturo za vpis Krasa na Unescov seznam MMC RTV SLO|date = 1. september 2014|accessdate = 30. november 2014}}</ref> in [[Jože Plečnik|Plečnikove]] dediščine v Ljubljani
== Merila ==
Vrstica 17 ⟶ 19:
Naraven spomenik mora zadoščati vsaj enemu od naslednjih meril, da je lahko sprejet na seznam svetovne dediščine:
* Izhaja iz pomembnega obdobja oziroma stopnje v [[zgodovina Zemlje|zgodovini Zemlje]] ter nosi informacije o [[življenje|življenju]], [[geologija|geologiji]], [[geomorfologija|zemeljskih oblikah]], f[[Fizična geografija|izični geografiji]].
* Gre za tekoči ekološki ali biološki proces [[evolucija|evolucije]] kopenske ali vodne združbe.
* Gre za izreden naraven pojav, izjemno naravno lepoto.
| |||