Matija Čop: Razlika med redakcijama

dodanih 1.223 zlogov ,  pred 2 letoma
m
dodal sliko nagrobnika
m (vrnitev sprememb uporabnika 194.249.172.77 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika CptViraj)
Oznaka: vrnitev
m (dodal sliko nagrobnika)
{{Infopolje Oseba}}
'''Matija Čop''', [[Slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]], [[literarni zgodovinar]] in [[kritik|književni kritik]], * [[26. januar]] [[1797]], [[Žirovnica]], † [[6. julij]] [[1835]], [[Sava]] pri [[Tomačevo|Tomačevem]].
 
[[File:Matija Čop-Navje.jpg|thumb|Nagrobnik Matije Čopa iz črnega lesnobrdskega apnenca na ljubljanskem [[Navje|Navju]]. Po ideji slikarja [[Matevž Langus|Matevža Langusa]] je podstavek oblikovan kot rimski grobni oltar, na njem pa stoji odbit grški steber, ki predstavlja minljivost človeškega bivanja ali prezgodaj končano življenje. Na stebru sta pripeta pozlačena simbola večnosti in nesmrtnosti: kača, ki grize svoj rep ter bršljanova veja. Nagrobnik je najverjetneje izdelal kamnosek [[Ignacij Toman]]. Leta 1840 je [[France Prešeren]] zložil naslednji napis, ki je vklesan v podstavek: ''Jezike vse Evrope je učene Govoril, ki v tem tihem grobu spi; Umetnosti le ljubil je, zgubljene Mu bile so ure, ko njim služil ni; Mladenčam v Reki, Lvovu in v Ljubljani Netruden učbenik je um vedril; Ako bi daljši časi bli mu dani, Svoj narod s pismi bi razsvetlil bil. Pero zastavi komaj, stare Slave Buditi rod - odnese val ga Save!''. Ob vznožju stebra je izvorno, pred prestavitvijo nagrobnika leta 1925, stala odprta knjiga, na stebru pa je sedela sova, kot simbola modrosti in učenosti, ki so jih od klasicizma dalje postavljali na nagrobnike znanstvenikov in učenjakov.]]
 
 
Rodil se je v Poharjevi hiši v središču Žirovnice kmečkim staršem in postal prvorojenec zakoncema Čop. Očetu je bilo ime Matija, materi pa Elizabeta.
Nižjo in [[srednja šola|srednjo šolo]] je obiskoval v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Šolanje je nato nadaljeval v Ljubljani in na [[Dunaj]]u, kjer je tri leta študiral tedanjo »filozofijo«. Leta 1817 se je z Dunaja vrnil v Ljubljano in bil do leta 1820 bogoslovec. Nato je postal [[gimnazija|gimnazijski]] [[profesor]] na [[Reka, Hrvaška|Reki]] (1820-1822) in v [[Lvov|Lvovu]] (1822-1827), kjer je bil zadnji dve leti tudi profesorski pripravnik na [[univerza|univerzi]]. Po vrnitvi v Ljubljano se je zopet moral zadovoljiti z mestom gimnazijskega profesorja. Leta 1828 je sprejel mesto [[licej|licejskega]] [[knjižničar|knjižničarja]] in po letu 1831 je opravljal le to službo.
 
Leta 1835 je Matija Čop tragično umrl med kopanjem v [[reka|reki]] Savi pri Tomačevem. Prijatelj France Prešeren mu je posvetil pesnitev ''[[Krst pri Savici]]'', elegijo ''V Spomin Matije Čopa'' in mu zložil nagrobni napis.
 
 
== Šolanje ==
Prvi pouk je Matija dobil (tako kakor nekaj let pozneje Prešeren) v župnišču na Rodinah, ker prave šole takrat še ni bilo niti na Rodinah niti na Breznici. Jeseni leta 1807 je odšel v Ljubljano v prvi razred tedanje ljudske šole. Doma ni imel stika z nemščino, zato je imel v obeh razredih težave zaradi nemškega jezika. Zgodaj spomladi leta 1809 so zaradi bližajočih se francoskih čet vse šole v Ljubljani zaprli in Čop se je vrnil domov v Žirovnico. Kakor se čudno sliši, je bila to zanj sreča. V Mostah, v sosednji vasi, je tedaj živel stari oče pisatelja [[Janko Kersnik|Janka Kersnika]], [[Janez Krstnik Kersnik]], ki je bil sicer profesor na ljubljanskem liceju, je bil takrat star 26 let. Ta je malega Matijo v mesecih od spomladi do pozne jeseni leta 1809 poučeval tisto snov, ki mu je v šoli delala težave, zlasti nemški jezik. Kersnik je bil odličen učitelj, saj je bil Čop od tretjega razreda dalje vseskozi odličen učenec.
 
Jeseni leta 1810 se je vpisal na gimnazijo, jo leta 1814 dokončal z najboljšim uspehom in nato v naslednjih dveh letih na ljubljanskem liceju dovršil še prva dva razreda filozofije. Že v Ljubljani se je temeljito naučil francoščine, z italijanščino pa se je seznanil že v ljubljanskih gimnazijskih razredih. Jeseni leta 1816 je odšel na Dunaj in doštudiral še tretji letnik filozofije. To je bil eden od pogojev, ki jih je Čop moral izpolniti, če je hotel postati gimnazijski [[profesor]]. To leto je temeljito izkoristil; bil je stalni gost dunajskih knjižnic, prebral vse tisto, kar mu v Ljubljani ni bilo dostopno, se ukvarjal z [[estetika|estetiko]]. Na Dunaju se je seznanil z [[Jernej Kopitar|Jernejem Kopitarjem]], ki so ga imeli tedaj za najbolj izobraženega Slovenca.
897

urejanj