Ljubljanski potres (1895): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Dodal še navedek o sedanji potresni ogroženosti in povezavo na STA. |
||
Vrstica 30:
Obdobje med letoma [[1896]] in [[1910]], ki so ga poimenovali tudi »preporod Ljubljane« ali »obdobje Hribarjeve Ljubljane«, pa ni spremenilo samo zunanje mestne podobe, temveč je odsevalo tudi v [[reforma|reformi]] mestne [[uprava|uprave]], [[zdravstvo|zdravstvu]], [[šolstvo|šolstvu]], [[turizem|turizmu]] in dalo mestu Ljubljani [[Slovenci|slovenski]] videz.
STA je aprila 2020 objavila pogovor s prof. dr. Matjažem Dolškom s [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|FGG UL]] na temo potresne ogroženosti in potresno varne gradnje. V njem je omenjeno, da so raziskovalci s pomočjo novih modelov pripravili simulacijo ljubljanskega potresa iz leta 1895 ter izračunali posledice, ki bi jih takšen potres imel danes, pri čemer sta še posebej veliko vlogo imela raziskovalca dr. Jure Žižmond in dr. Anže Babič. Preliminarni rezultati so pokazali, da bi bila škoda, ki bi jo povzročil potres z nadžariščem pet kilometrov severno od Ljubljane, ogromna. Na območju potresa bi bilo v stanju popolne poškodovanosti med 750 in 16.000 objektov ali delov objektov, najverjetneje pa 4500, od tega ocenjujejo, da bi se jih takoj porušilo približno 10 odstotkov. Če bi se potres zgodil ponoči, bi bilo smrtnih žrtev najverjetneje 320, pričakovana škoda na stavbah pa bi se gibala od dveh do 18 milijard evrov, najverjetneje pa bi znašala sedem milijard.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Potresni inženir: Okrepiti moramo zavedanje ljudi o potresnem tveganju|url=https://www.sta.si/2751675/potresni-inzenir-okrepiti-moramo-zavedanje-ljudi-o-potresnem-tveganju|website=www.sta.si|accessdate=2020-05-03|date=2020-04-13|publisher=STA|last=Udovč|first=Lea}}</ref>
== Literatura ==
| |||