Ljubljanski potres (1895): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m menjava slike |
Dopolnil z navedki in povezano na ARSO. |
||
Vrstica 2:
[[Slika:Ljubljana po potresu 03.jpg|thumb|right|250px|[[Wolfova ulica, Ljubljana|Wolfova ulica]] po potresu]]
[[Slika:Album Ljubljana po potresu leta 1895 (35).jpg|thumb|right|250px|Porušene hiše na mestu sedanjega [[Pogačarjev trg|Pogačarjevega trga]], v ozadju [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|ljubljanska stolnica]]]]
'''Ljubljanski potres''' leta [[1895]] je bil [[rušenje|rušilni]] [[potres]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] na [[velika noč|velikonočno]] nedeljo, [[14. april]]a ob 20. uri in 17 minut po svetovnem času (UTC).<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Potres leta 1895 v Ljubljani|url=http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20aktivnost/potres1895.html|website=www.arso.gov.si|accessdate=2020-05-03}}</ref>
Večina prebivalcev je v času prvega potresnega sunka
== Jakost potresa ==
8.– 9. stopnje po [[MCS]].
Žarišče je nastalo v globini 16 km, njegova [[magnituda]] ([[Richterjeva potresna lestvica|ML]]) je bila 6,1 (Ribarič, 1982). Največje učinke, med VIII. in IX. stopnjo po [[Evropska makroseizmična lestvica|EMS]], je dosegel na območju mesta Ljubljane, Ljubljanskega barja in do Vodic na severu. Potresni sunek je zajel veliko območje s polmerom približno 350 km, kar pomeni približno 385.000 km2. Največje poškodbe so nastale v premeru 18 km, od Iga do Vodic. Manjše poškodbe so nastale v polmeru okoli 50 kilometrov. Njegovo moč ponazarjajo tudi podatki, da so potres čutili prebivalci Dunaja, Splita ter v italijanskih mestih Assisi, Firence in Alessandria.
Glavnemu sunku je v naslednjih desetih dneh sledilo več kot 100 popotresnih, ki so prebivalce še bolj begali.<ref name=":0" />
== Žrtve potresa ==
V Ljubljani in okolici je [[smrt|umrlo]] sedem oseb, nekaj
Ljubljana je imela okoli 31 000 prebivalcev, ki so živeli v približno 1400 zgradbah. Od skupno 1373 hiš je bilo 589 pritličnih, 437 enonadstropnih, 264 dvonadstropnih, 77 trinadstropnih in 6 štirinadstropnih. Potres je poškodoval okoli 10 % zgradb, ki so jih kasneje večinoma porušili.<ref name=":0" />
== Pomoč po potresu ==
Vrstica 19 ⟶ 25:
== Obdobje po potresu ==
Potres je povzročil ogromno gmotno škodo, ki je bila ocenjena na približno 7 milijonov goldinarjev. Posledice niso imele le negativnih učinkov, saj se je v Ljubljani po potresu marsikaj spremenilo na bolje. Ob ideji o urbanistični in arhitektonski obnovi Ljubljane je nastala tudi raziskava o gradbenotehničnih normativih, ki je pripeljala do prvih smernic za potresnovarno gradnjo. Že dve leti po potresu je v kletnih prostorih višje realke na Vegovi ulici v Ljubljani začela delovati prva potresna opazovalnica v Avstro-Ogrski monarhiji.<ref name=":0" />
Po potresu je bila Ljubljana živahno [[gradbišče]]. To obdobje na področju Ljubljanskega [[urbanizem|urbanizma]] predstavlja eno od najpomembnejših prelomnic. Mesto so takrat pričeli obnavljati in dograjevati na podlagi novega regulacijskega načrta, ki ga je izdelal [[Maks Fabiani]]. Ljubljana se je razširila najbolj proti [[sever]]u do [[kolodvor]]a. V petnajstih letih je od leta 1895 do [[1910]] zraslo kar 436 novih stavb, 655 so jih prizidali, 325 pa so prizidali prizidke. Zgradili so nove [[most]]ove, [[spomenik]]e, [[park]]e, [[telefon]]e, [[kanalizacija|kanalizacijo]]...
| |||