Marmaray: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
--imperialne enote, {{posodobi}} (proga je dokončana) |
posodobljeno |
||
Vrstica 1:
{{Infopolje predor
|name = Marmaray
|image =
|caption = Shema trase v primestnem železniškem sistemu
|logo = Istanbul Line Symbol Marmaray.png
|line =
|location = [[Bospor]], [[Carigrad]]
|coordinates = {{koord|41|01|09|N|028|59|48|E|type:landmark_region:TR|display=inline,title}}
|system =
|status =
|start =
|end =
|stations = 41V
|startwork = 9. maj 2004
|open = 29. oktober 2013 (Kazlıçeşme-Ayrılık Çeşmesi)<br>12. marec 2019 (Halkalı-Gebze)
|close =
|owner =
|operator = TCDD Taşımacılık
|traffic =
|character =
|construction =
|length = 13,6 km
|linelength = 76,
|tracklength =
|notrack = 2-tirni predor
Vrstica 29:
|el = 25 kV, 50 Hz AC
[[Overhead line]]
|speed =
|hielevation =
|lowelevation =
Vrstica 38:
[[Slika:Marmaraytwotunnel.JPG|thumb|right|Predor v gradnji v maju 2012]]
'''Marmaray''' je projekt izgradnje železniškega [[predor]]a v turškem mestu [[
Ime Marmaray predstavlja kombinacijo imena ''Marmarskega morja'', ki leži južno od kraja projekta
Gre za prvo standardno tirno železniško povezavo med Evropo in Azijo. Druga faza projekta naj bi se začela leta 2015, vendar je bilo delo ustavljeno leta 2014. Delo se je znova začelo februarja 2017, celotna linija pa je bila odprta 12. marca 2019.
Marmaray je četrti podzemni sistem v Carigradu po vzpenjači Tünel, metroju in Kabataş – Taksim, ki je zelo integriran z metro linijami.
== Projekt ==
Idejo o podmorski povezavi dveh celin je prvič izpostavil
Javno naročilo za gradnjo je julija 2004 dobil japonsko-turški konzorcij pod vodstvom Taisei Corporation. Konzorcij so sestavljali Kumagai Gumi, Gama Endustri Tesisleri imalat VE Montaj, Nurol Construction in podjetja iz Turčije.<ref>{{cite web|url=http://www.railway-technology.com/projects/marmaray/ |title=Marmaray Railway Engineering Project |publisher=Railway Technology |date=2011-06-15 |accessdate=2013-10-30}}</ref>
Projekt
=== Prva faza ===
Bospor bo prečkal predor dolžine 1,4 km. Sestavlja ga potresno varna potopljena cev, sestavljena iz 11 delov s premerom 7,04 m; osem dolgih po 135 m, dva po 98,5 m in en element dolg 110 m.<ref>{{cite web|url=http://www.m-hesse.com/marmaray_projekt.html |title=Marmaray Projekt: Ein Tunnel unter dem Bosporus für Istanbul |publisher=M-hesse.com |date=May 2011 |accessdate=October 28, 2013|language=de}}</ref> Elementi tehtajo do 18.000 ton. Ti segmenti so bili položeni do 60 metrov pod morjem: 55 metrov pod vodo in 4,6 metrov pod zemljo. Podvodno cev so polagali iz smeri Kazlıçeşme na evropski strani in Ayrılıkçeşmesi na azijski strani Istanbula. Predstavlja najgloblji podvodni predor na svetu. Ognjevarni beton je bil razvit na Norveškem in je ključnega pomena za varnost projekta.<ref>"[http://www.tu.no/bygg/2013/10/12/norsk-teknologi-i-verdens-dypeste-senketunnel Norwegian technology in the world's deepest immersed tunnel]" (norveščina) ''Teknisk Ukeblad'', October 12, 2013. Accessed: October 13, 2013. Technical report: Claus K. Larsen. "[http://svvgw.vegvesen.no/http://svvbibsys01.vegvesen.no/epublisher/document.asp?func=show&id=869&type=0&service=0 Testing of fireproofing for concrete]" Norwegian Public Roads Administration, 2007.</ref>▼
Gradnja projekta Marmaray se je začela maja 2004. Predor naj bi bil končan 23. septembra 2008. Zaključek celotnega projekta je bila večkrat preložen, končno na 29. oktober 2013, ko je bila končana prva faza projekta Marmaray, ki zajema podzemno povezavo med Evropo in Azijo.
▲Bospor
Nove podzemne postaje bodo zgrajene na Yenikapı, Sirkeci in Uskudar. Saniranih bo sedemintrideset drugih nadzemnih postaj ob progi. Postaja v Yenikapıju povezuje Carigrajski metro z ostalim omrežjem. Nadzemne primestne proge so bile nadgrajene za tri namene, dve za dnevne vožnje v službo in eden za potniške vlake velikih hitrosti na daljših razdaljah (dvosmerno). Odsek predora omogoča dva dvosmerna tira, ki se uporabljata za primestne in medkrajevne vlake. V času izven konic bodo skozi predor vozili tudi tovorni vlaki. Kapaciteta za primestne proge je načrtovana za 75.000 potnikov na uro v vsako smer. Signalizacija je prav tako posodobljena, vlaki naj bi vozili na dve minuti. Načrtovani čas potovanja od Gebze do Halkalija je 104 minute.▼
▲Nove podzemne postaje
=== Druga faza ===
Druga faza je prenova sedanjih železnic na terenu, med azijsko stranjo Gebze in Ayrılık Çeşmesi ter med evropsko stranjo Kazlıçeşme in Halkalı. Dokončana naj bi bila hkrati s prvo fazo (predori in podzemni deli), vendar je bil pri tem dosežen majhen napredek in je še vedno nepopoln. Dodana bo tretja vrsta, ki bo električnim avtomobilom z več enotami (EMU) in drugim železniškim vozilom omogočala, da se premikajo ločeno. Sedemintrideset drugih nadzemnih postaj ob progi bo obnovljenih ali obnovljenih. Kapaciteta proge naj bi znašala 75.000 potnikov na uro v vsako smer (PPHPD). Posodobljena bo tudi signalizacija, ki bo vlakom omogočila, da so v bližini dve minuti narazen. Predvideni čas potovanja od Gebze do Halkalı je 104 minut.
Dokončanje celotnega projekta je bilo večkrat preloženo. Od decembra 2009 naj bi se zgodilo oktobra 2013, vendar so bile maja 2015 stare primestne proge odstranjene, vendar pri njihovi zamenjavi ni bilo doseženega napredka. Po dokončanju naj bi se uporaba železniškega prevoza v Carigradu povečala s 3,6 % na 27,7 %. Načrtuje se tudi, da bodo med obhodnimi urami skozi predor vozili tudi YHT, glavni in regionalni vlaki, da bi prišli na evropsko stran mesta. Progo od Halkalija do Gebze je 12. marca 2019 odprl predsednik Erdoğan.
== Zamude ==
Vrstica 97 ⟶ 105:
* Potnikov na uro in smer: 75.000
* Število osebnih avtomobilov: 440
==Galerija==
{{prevedi|angleščina|Ta razdelek|datum=september 2015}}
|