Marmaray: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
--imperialne enote, {{posodobi}} (proga je dokončana)
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
posodobljeno
Vrstica 1:
{{Posodobi}}
{{Infopolje predor
|name = Marmaray
|image = MarmarayHaydarpaşa Istanbulbanliyösünde çalışan bir Marmaray Projectseti.pngJPG
|caption = Shema trase v primestnem železniškem sistemu IstanbulaCarigrada
|logo = Istanbul Line Symbol Marmaray.png
|line =
|location = [[Bospor]], [[Carigrad]]
|coordinates = {{koord|41|01|09|N|028|59|48|E|type:landmark_region:TR|display=inline,title}}
|system =
|status = prvav faza končanaobratovanju
|start = Fatih,Železniška [[Istanbul]],postaja TurčijaHalkalı
|end = Üsküdar,železniška Istanbul,postaja TurčijaGebze
|stations = 41V
|startwork = 9. maj 2004
|open = 29. oktober 2013 (Kazlıçeşme-Ayrılık Çeşmesi)<br>12. marec 2019 (Halkalı-Gebze)
|close =
|owner =
|operator = TCDD Taşımacılık
|traffic =
|character =
|construction =
|length = 13,6 km
|linelength = 76,36 km
|tracklength =
|notrack = 2-tirni predor
Vrstica 29:
|el = 25 kV, 50 Hz AC
[[Overhead line]]
|speed = 4540 km/h (povprečje)
|hielevation =
|lowelevation =
Vrstica 38:
[[Slika:Marmaraytwotunnel.JPG|thumb|right|Predor v gradnji v maju 2012]]
 
'''Marmaray''' je projekt izgradnje železniškega [[predor]]a v turškem mestu [[IstanbulCarigrad]]. Obsega podvodni železniški [[predor]] pod [[Bospor|BosporskoBosporskim ožinoprelivom]] in modernizacijo obstoječih primestnih [[Železniška proga|železniških prog]] ob [[Marmarsko morje|Marmarskem morju]] od Halkalija na evropski strani do kraja Gebze na azijski strani. V projekt sodi tudi nakup novih voznih sredstev za primestni potniški promet. Gradnja se je začela leta 2004, s ciljnim datumom otvoritve predora aprila 2009. Po večkratnih zamudah zaradi arheoloških najdb, je bila prva faza projekta končana 29. oktobra 2013.
 
Ime Marmaray predstavlja kombinacijo imena ''Marmarskega morja'', ki leži južno od kraja projekta, in besede ''ray'', turške besede za železnico.
 
Gre za prvo standardno tirno železniško povezavo med Evropo in Azijo. Druga faza projekta naj bi se začela leta 2015, vendar je bilo delo ustavljeno leta 2014. Delo se je znova začelo februarja 2017, celotna linija pa je bila odprta 12. marca 2019.
 
Marmaray je četrti podzemni sistem v Carigradu po vzpenjači Tünel, metroju in Kabataş – Taksim, ki je zelo integriran z metro linijami.
 
== Projekt ==
Idejo o podmorski povezavi dveh celin je prvič izpostavil otomanskiosmanski sultan Abdul Medjid leta 1860, a takrat niso imeli tehnične opreme za njeno uresničitev. Želja po izgradnji predora je znova oživela v 80.1980-ih letih prejšnjega stoletja, študije pa so pokazale, da je projekt izvedljiv in ekonomsko upravičen.
 
Javno naročilo za gradnjo je julija 2004 dobil japonsko-turški konzorcij pod vodstvom Taisei Corporation. Konzorcij so sestavljali Kumagai Gumi, Gama Endustri Tesisleri imalat VE Montaj, Nurol Construction in podjetja iz Turčije.<ref>{{cite web|url=http://www.railway-technology.com/projects/marmaray/ |title=Marmaray Railway Engineering Project |publisher=Railway Technology |date=2011-06-15 |accessdate=2013-10-30}}</ref>
 
Projekt obsegaje obsegal 13,6 km dolgo prečkanje Bosporja, nadgradnjo 63 km primestnih železniških prog v 76,3 km prog visoke zmogljivosti med Gebzejem in Halkalijem ter zagotavljanje 440 enot več vagonov.
 
=== Prva faza ===
Bospor bo prečkal predor dolžine 1,4 km. Sestavlja ga potresno varna potopljena cev, sestavljena iz 11 delov s premerom 7,04 m; osem dolgih po 135 m, dva po 98,5 m in en element dolg 110 m.<ref>{{cite web|url=http://www.m-hesse.com/marmaray_projekt.html |title=Marmaray Projekt: Ein Tunnel unter dem Bosporus für Istanbul |publisher=M-hesse.com |date=May 2011 |accessdate=October 28, 2013|language=de}}</ref> Elementi tehtajo do 18.000 ton. Ti segmenti so bili položeni do 60 metrov pod morjem: 55 metrov pod vodo in 4,6 metrov pod zemljo. Podvodno cev so polagali iz smeri Kazlıçeşme na evropski strani in Ayrılıkçeşmesi na azijski strani Istanbula. Predstavlja najgloblji podvodni predor na svetu. Ognjevarni beton je bil razvit na Norveškem in je ključnega pomena za varnost projekta.<ref>"[http://www.tu.no/bygg/2013/10/12/norsk-teknologi-i-verdens-dypeste-senketunnel Norwegian technology in the world's deepest immersed tunnel]" (norveščina) ''Teknisk Ukeblad'', October 12, 2013. Accessed: October 13, 2013. Technical report: Claus K. Larsen. "[http://svvgw.vegvesen.no/http://svvbibsys01.vegvesen.no/epublisher/document.asp?func=show&id=869&type=0&service=0 Testing of fireproofing for concrete]" Norwegian Public Roads Administration, 2007.</ref>
Gradnja projekta Marmaray se je začela maja 2004. Predor naj bi bil končan 23. septembra 2008. Zaključek celotnega projekta je bila večkrat preložen, končno na 29. oktober 2013, ko je bila končana prva faza projekta Marmaray, ki zajema podzemno povezavo med Evropo in Azijo.
 
Bospor bo prečkalprečka predor dolžine 1,4 km. Sestavlja ga potresno varna potopljena cev, sestavljena iz 11 delov s premerom 7,04 m; osem dolgih po 135 m, dva po 98,5 m in en element dolg 110 m.<ref>{{cite web|url=http://www.m-hesse.com/marmaray_projekt.html |title=Marmaray Projekt: Ein Tunnel unter dem Bosporus für Istanbul |publisher=M-hesse.com |date=May 2011 |accessdate=October 28, 2013|language=de}}</ref> Elementi tehtajo do 18.000 ton. Ti segmenti so bili položeni do 60 metrov pod morjem: 55 metrov pod vodo in 4,6 metrov pod zemljo. Podvodno cev so polagali iz smeri Kazlıçeşme na evropski strani in Ayrılıkçeşmesi na azijski strani Istanbula. Predstavlja najgloblji podvodni predor na svetu. Ognjevarni beton je bil razvit na Norveškem in je ključnega pomena za varnost projekta.<ref>"[http://www.tu.no/bygg/2013/10/12/norsk-teknologi-i-verdens-dypeste-senketunnel Norwegian technology in the world's deepest immersed tunnel]" (norveščina) ''Teknisk Ukeblad'', October 12, 2013. Accessed: October 13, 2013. Technical report: Claus K. Larsen. "[http://svvgw.vegvesen.no/http://svvbibsys01.vegvesen.no/epublisher/document.asp?func=show&id=869&type=0&service=0 Testing of fireproofing for concrete]" Norwegian Public Roads Administration, 2007.</ref> Predor Marmaray je bil dokončan 23. septembra 2008, s slavnostno slovesnostjo ob zaključku predora 13. oktobra.
Nove podzemne postaje bodo zgrajene na Yenikapı, Sirkeci in Uskudar. Saniranih bo sedemintrideset drugih nadzemnih postaj ob progi. Postaja v Yenikapıju povezuje Carigrajski metro z ostalim omrežjem. Nadzemne primestne proge so bile nadgrajene za tri namene, dve za dnevne vožnje v službo in eden za potniške vlake velikih hitrosti na daljših razdaljah (dvosmerno). Odsek predora omogoča dva dvosmerna tira, ki se uporabljata za primestne in medkrajevne vlake. V času izven konic bodo skozi predor vozili tudi tovorni vlaki. Kapaciteta za primestne proge je načrtovana za 75.000 potnikov na uro v vsako smer. Signalizacija je prav tako posodobljena, vlaki naj bi vozili na dve minuti. Načrtovani čas potovanja od Gebze do Halkalija je 104 minute.
 
Nove podzemne postaje bodo zgrajene naso Yenikapı, Sirkeci in Uskudar. Saniranih boje bilo sedemintrideset drugih nadzemnih postaj ob progi. Postaja v Yenikapıju povezuje Carigrajski metro z ostalim omrežjem. Nadzemne primestne proge so bile nadgrajene za tri namene, dve za dnevne vožnje v službo in eden za potniške vlake velikih hitrosti na daljših razdaljah (dvosmerno). Odsek predora omogoča dva dvosmerna tira, ki se uporabljata za primestne in medkrajevne vlake. V času izven konic bodo skozi predor vozilivozijo tudi tovorni vlaki. Kapaciteta za primestne proge je bila načrtovana za 75.000 potnikov na uro v vsako smer. Signalizacija je prav tako posodobljena, vlaki naj bi vozili na dve minuti. Načrtovani čas potovanja od Gebze do Halkalija je 104 minute.
Gradnja projekta Marmaray se je začela maja 2004. Predor naj bi bil končan 23. septembra 2008. Zaključek celotnega projekta je bila večkrat preložen, končno na 29. oktober 2013, ko je bila končana prva faza projekta Marmaray, ki zajema podzemno povezavo med Evropo in Azijo. Druga faza je prenova sedanjega železnice med Gebzejem in İbrahimağajem na azijski strani ter med Yenikapıjem in Halkalijem na evropski strani. To naj bi bilo predvidoma končano v letu 2015.<ref>{{cite web|author=Name |url=http://railturkey.org/2013/05/20/completely-false-facts-about-marmaray/ |title=Completely False Facts About Marmaray |publisher=Rail Turkey |date=May 20, 2013 |accessdate=October 28, 2013}}</ref> Tretja faza bo zagotovila podzemno železnico in ločeno vožno obeh sistemov.
 
=== Druga faza ===
Po zaključku projekta se bo kapaciteta železniškega prevoza v Istanbulu predvidoma povečala s 3,6 % na 27,7 %.
Druga faza je prenova sedanjih železnic na terenu, med azijsko stranjo Gebze in Ayrılık Çeşmesi ter med evropsko stranjo Kazlıçeşme in Halkalı. Dokončana naj bi bila hkrati s prvo fazo (predori in podzemni deli), vendar je bil pri tem dosežen majhen napredek in je še vedno nepopoln. Dodana bo tretja vrsta, ki bo električnim avtomobilom z več enotami (EMU) in drugim železniškim vozilom omogočala, da se premikajo ločeno. Sedemintrideset drugih nadzemnih postaj ob progi bo obnovljenih ali obnovljenih. Kapaciteta proge naj bi znašala 75.000 potnikov na uro v vsako smer (PPHPD). Posodobljena bo tudi signalizacija, ki bo vlakom omogočila, da so v bližini dve minuti narazen. Predvideni čas potovanja od Gebze do Halkalı je 104 minut.
 
Dokončanje celotnega projekta je bilo večkrat preloženo. Od decembra 2009 naj bi se zgodilo oktobra 2013, vendar so bile maja 2015 stare primestne proge odstranjene, vendar pri njihovi zamenjavi ni bilo doseženega napredka. Po dokončanju naj bi se uporaba železniškega prevoza v Carigradu povečala s 3,6 % na 27,7 %. Načrtuje se tudi, da bodo med obhodnimi urami skozi predor vozili tudi YHT, glavni in regionalni vlaki, da bi prišli na evropsko stran mesta. Progo od Halkalija do Gebze je 12. marca 2019 odprl predsednik Erdoğan.
 
== Zamude ==
Vrstica 97 ⟶ 105:
* Potnikov na uro in smer: 75.000
* Število osebnih avtomobilov: 440
 
==Galerija==
{{prevedi|angleščina|Ta razdelek|datum=september 2015}}