Mednarodna fonetična abeceda: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 1:
'''Mednarodna fonetična abeceda''' (izvirno '''International Phonetic Alphabet''', [[kratica]] '''IPA'''<ref>{{cite book|last=Laver|first=John|title=Principles of Phonetics|year=1994|publisher=Cambridge University Press|location=New York|id=ISBN 0-521-45031-4 (hb); ISBN 0-521-45655-X (pb)|pages=561|quote=The acronym ‘IPA’ strictly refers…to the ‘[[International Phonetic Association]]’. But it is now such a common practice to use the acronym also to refer to the alphabet itself (from the phrase ‘International Phonetic Alphabet’) that resistance seems pedantic. Context usually serves to disambiguate the two usages.}}</ref>) je mednarodno standardiziran sistem zapisa glasov v črkovni obliki. Njen glavni namen je zapis glasov, ki je splošno veljaven za vse jezike<ref name="IPA 1999">{{cite book|author=International Phonetic Association|authorlink=International Phonetic Association|year=1999|title=Handbook of the International Phonetic Association: A guide to the use of the International Phonetic Alphabet|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|id=ISBN 0-521-65236-7 (hb); ISBN 0-521-63751-1 (pb)}}</ref> in se danes uporablja v vseh modernih slovarjih in jezikovnih priročnikih. Nespremenjena od leta 2005, obsega 107 osnovnih in približno 55 pomožnih znakov.<ref name="world">{{cite book|last=MacMahon|first=Michael K. C.|chapter=Phonetic Notation|editor=P. T. Daniels and W. Bright (eds.)|title=The World’s Writing Systems|pages=821–846|publisher=Oxford University Press|year=1996|location=New York|id=ISBN 0-19-507993-0}}</ref>
== Glavna razporeditev samoglasnikov<ref name=":0">{{Navedi splet|title=IPA Chart with Sounds {{!}} International Phonetic Alphabet Sounds|url=https://www.internationalphoneticalphabet.org/ipa-sounds/ipa-chart-with-sounds/|website=www.internationalphoneticalphabet.org|accessdate=2020-05-01}}</ref> ==
{| class="wikitable"
|+Fonetični samoglasniki
!Odprtost ust \ kraj nastanka zvoka
! colspan="3" |Sprednji del ust
! colspan="3" |Prednji del ust
! colspan="3" |Osrednji del ust
! colspan="3" |Zadnji del ust
! colspan="3" |Končni del ust (najbolj zadaj)
|-
|Zaprta
|i
|•
|y
|
|
|
|ɨ
|•
|ʉ
|
|
|
|ɯ
|•
|u
|-
|Skoraj zaprta
|
|
|
|ɪ
|ʏ
|
|
|
|
|
|
|ʊ
|
|
|
|-
|Malo zaprta
|
|
|e
|•
|ø
|
|
|ɘ
|•
|ɵ
|
|
|ɤ
|•
|o
|-
|Srednje odprta
|
|
|
|
|
|
|
|
|ə
|
|
|
|
|
|
|-
|Zmerno odprta
|
|
|
|
|ɛ
|•
|œ
|
|ɜ
|•
|ɞ
|
|ʌ
|•
|ɔ
|-
|Skoraj povsem odprta
|
|
|
|
|
|æ
|
|
|
|ɐ
|
|
|
|
|
|-
|Povsem odprta
|
|
|
|
|
|
|a
|•
|ɶ
|ä
|
|
|ɑ
|•
|ɒ
|}
V spodnji tabeli so natančnejši opisi samoglasnikov:
{| class="wikitable"
|+
!Glas
!Druge oznake glasu
!IPA št.
!IPA ime
!Primer
!Samoglasnik/soglasnik
!Izgovorjava s Slovenskimi glasovi
|-
|y̫
|yʷ, iʷ
| -
|Close front protruded vowel
|s'''y'''d (norveščina)
|samoglasnik
|usta kot '''i''', izgovorjava kot '''u''', vendar bolj podobno glasu '''i''', kot pa je '''y'''
|-
|ÿ
|ɨ͡β̞, ɨᵝ
| -
|Close central compressed vowel
|h'''u'''s (vzhodno norveško narečje)
|samoglasnik
|usta medt '''i''' in '''u''', izgovorjava kot '''u''', vendar bolj podobno glasu '''i''', kot pa je '''ʉ'''
|-
|u͍
|ɯᵝ
| -
|Close back compressed vowel
|m'''o'''t (norveščina)
|samoglasnik
|usta kot '''u''', izgovorjava kot '''u''', vendar vleče k glasu glasu '''i'''
|-
|ʏ̫
|ʏʷ, ɪʷ
| -
|Near-close front compressed vowel
|'''y'''lle (švedščina)
|samoglasnik
|usta med '''i''' in '''e''', izgovorjava kot u, vendar v prednjem delu ust ter vleče na '''i'''
|-
|ʊ͍
|ɯ̞ᵝ
| -
|Near-close back compressed vowel
|'''o'''nd (norveščina)
|samoglasnik
|med '''u''' in '''o''', rahlo vleče na '''i'''
|-
|ø̫
|øʷ, eʷ
| -
|Close-mid front protruded vowel
|s'''ø'''t (norveščina)
|samoglasnik
|usta kot '''e''', izgovorjava kot '''o''', vendar vleče na '''i'''
|-
|ø̈
|ɘ͡β̞, ɘᵝ
| -
|Close-mid central rounded vowel
|f'''u'''ll (švedščina)
|samoglasnik
|usta med '''e''' in '''o''', izgovorimo med '''e''' in '''o'''
|-
|o͍
|ɤᵝ
| -
|Close-mid back compressed vowel
|都 (šanghajsko narečje kitajščine)
|samoglasnik
|kot '''o''', vendar vleče na '''e'''
|-
|ø̞
|œ̝
| -
|Mid front rounded vowel
|r'''ö'''lli (finščina)
|samoglasnik
|usta med '''e''' in '''ɛ''', izgovorjava med '''o''' in '''ɔ'''
|-
|ø̫˕
|œ̫˔, ø̞ʷ, œ̝ʷ, e̞ʷ, ɛ̝ʷ
| -
|Mid front protruded vowel
|n'''ö'''tt (švedščina)
|samoglasnik
|usta med '''e''' in '''ɛ''', izgovorjava med '''o''' in '''ɔ''', bolj podobno glasu '''e''' kot '''ø̞'''
|-
|ɵ̞
|ə̹, ɞ̝
| -
|Mid central rounded vowel
|hopp'''e''' (danščina)
|samoglasnik
|kot '''ə''', vendar bolj vleče na '''o'''
|-
|o̞
|ɔ̝
| -
|Mid back rounded vowel
|f'''o'''rense (italijanščina)
|samoglasnik
|med '''o''' in '''ɔ'''
|-
|ä
|a̠, ɐ̞, ɑ̈
| -
|Open central unrounded vowel
|z'''aa'''l (nizozemsko)
|samoglasnik
|usta podobno kot '''a''', izgovorimo kot '''ɔ''', vendar vleče na '''a'''
|-
|i
|
|301
|Close front unrounded vowel
|b'''ie'''t (nizozemščina)
|samoglasnik
|h'''i'''ša
|-
|e
|
|3
|Close-mid front unrounded vowel
|h'''æ'''l (danščina)
|samoglasnik
|c'''e'''rkev
|-
|ɛ
|
|303
|Open-mid front unrounded vowel
|b'''e'''d (ameriška angleščina)
|samoglasnik
|z'''e'''mlja
|-
|a
|æ̞
|3
|Open front unrounded vowel
|'''aa'''s (nizozemščina)
|samoglasnik
|br'''a'''t
|-
|ɑ
|
|305
|Open back unrounded vowel
|h'''o'''t (ameriška angleščina)
|samoglasnik
|usta podobno kot '''a''', izgovorimo kot '''a''', vendar zelo vleče na '''ɔ'''
|-
|ɔ
|
|306
|Open-mid back rounded vowel
|th'''ough'''t (ameriška angleščina)
|samoglasnik
|'''o'''n
|-
|o
|
|3
|Close-mid back rounded vowel
|k'''o'''ne (danščina)
|samoglasnik
|er'''o'''tičen
|-
|u
|
|3
|Close back rounded vowel
|d'''u''' (danščina)
|samoglasnik
|tr'''u'''plo
|-
|y
|
|309
|Close front rounded vowel
|'''ü'''ber (nemščina)
|samoglasnik
|usta kot '''i''', izgovorjava kot '''u''', kot pri T'''ü'''rk
|-
|ø
|
|3
|Close-mid front rounded vowel
|k'''ø'''be (danščina)
|samoglasnik
|usta kot '''e''', izgovorjava kot '''o'''
|-
|œ
|
|3
|Open-mid front rounded vowel
|g'''ø'''re (danščina)
|samoglasnik
|usta kot '''ɛ''', izgovorjava kot '''ɔ'''
|-
|ɶ
|
|3
|Open front rounded vowel
|'''ö'''ra (Stockholmsko narečje švedščine)
|samoglasnik
|usta kot '''a''', izgovorimo podobno kot '''ɔ''', vendar zelo vleče na '''a'''
|-
|ɒ
|ɔ̞
|313
|Open back rounded vowel
|m'''a'''gy'''a'''r (madžarščina)
|samoglasnik
|usta kot '''a''', izgovorimo kot '''ɔ'''
|-
|ʌ
|
|314
|Open-mid back unrounded vowel
|g'''u'''t (ameriška angleščina)
|samoglasnik
|usta kot '''ɔ''', izgovorjava kot '''ɛ'''
|-
|ɤ
|
|3
|Close-mid back unrounded vowel
|п'''ъ'''т (bolgarščina)
|samoglasnik
|usta kot '''o''', izgovorimo kot '''e'''
|-
|ɯ
|
|316
|Close back unrounded vowel
|s'''ı'''ğ (turščina)
|samoglasnik
|usta kot '''u''', izgovorjava kot '''i'''
|-
|ɨ
|ï, ɯ̈
|317
|Close central unrounded vowel
|'''î'''not (romunščina)
|samoglasnik
|usta med '''i''' in '''u''', izgovorjava kot '''i'''
|-
|ʉ
|ü
|3
|Close central rounded vowel
|к'''ю'''рий (ruščina)
|samoglasnik
|usta med '''i''' in '''u''', izgovorjava kot '''u'''
|-
|ɪ
|
|3
|Near-close near-front unrounded vowel
|bl'''i'''k (nizozemščina)
|samoglasnik
|med '''i''' in '''e'''
|-
|ʏ
|
|3
|Near-close near-front rounded vowel
|n'''y'''tt (norveščina)
|samoglasnik
|usta med '''i''' in '''e''', izgovorjava kot u, vendar v prednjem delu ust
|-
|ʊ
|ɷ
|321
|Near-close near-back rounded vowel
|St'''u'''nde (nemščina)
|samoglasnik
|med '''u''' in '''o'''
|-
|ə
|
|322
|Mid central vowel
|b'''e'''schlag (nemščina)
|samoglasnik
|p'''e'''s
|-
|ɵ
|ö
|3
|Close-mid central rounded vowel
|j'''e''' (francoščina)
|samoglasnik
|usta med '''e''' in '''o''', izgovorimo '''o'''
|-
|ɐ
|
|324
|Near-open central vowel
|fatt'''er''' (danščina)
|samoglasnik
|usta med '''a''' in '''ɛ''', izgovorjava podobna kot '''ɔ''', vendar vleče na '''a'''
|-
|æ
|a̝
|3
|Near-open front unrounded vowel
|c'''a'''t (ameriška angleščina)
|samoglasnik
|med '''a''' in '''ɛ'''
|-
|ɜ
|ɛ̈, ə̞
|326
|Open-mid central unrounded vowel
|b'''u'''st (ameriška angleščina)
|samoglasnik
|usta med '''ɛ''' in '''ɔ''', izgovorimo '''ɛ'''
|-
|ɞ
|ɔ̈
|395
|Open-mid central rounded vowel
|t'''omha'''il (irščina)
|samoglasnik
|usta med '''ɛ''' in '''ɔ''', izgovorimo '''ɔ'''
|-
|ɘ
|ë, ɤ̈, ə̝
|397
|Close-mid central unrounded vowel
|cas'''ă''' (romunščina)
|samoglasnik
|'''ə''', vendar vleče na '''i'''
|}
== Glavna razporeditev pravih soglasnikov<ref name=":0" /> ==
Pravi soglasniki so vsi tisti, ki potrebujejo zrak iz pluč za izgovorjavo. Sem jih spada večina in vsi pogosti.
V praznih prostorih se nahajajo tehnično izvedljivi samoglasniki, vendar se ne pojavljajo v nobenem jeziku, v tistih s piko pa naj bi bili samoglasniki nemogoči za izgovovriti.
Na levi strani posamezne kategorije so nezveneči soglasniki, na desni pa zveneče različice
{| class="wikitable"
|+Fonetični pravi soglasniki
!Način izgovorjave \ kraj nastanka
! colspan="2" |Ustnice
! colspan="2" |Spodnja
ustnica in
zgornji zobje
! colspan="2" |Ustnice
in jezik
! colspan="2" |Jezik in
zobje
! colspan="2" |Jezik-
zadnji del
dlesni
! colspan="2" |Jezik-tik
za zadnjim
delom dlesni
! colspan="2" |Sredina jezika-
pred najvišjem
delom neba
! colspan="2" |Sredina jezika-
pri najvišjem
delu neba
! colspan="2" |Konec jezika-
na zadnji
strani neba
! colspan="2" |Konec
jezika-
pri uvuli
! colspan="2" |Ob združenju
ustne in
nosne votline
! colspan="2" |Glasilke
|-
|Zrak gre skozi nos
|m̥
|m
|
|ɱ
|
|n̼
|
|
|n̥
|n
|
|
|ɳ̊
|ɳ
|ɲ̊
|ɲ
|ŋ̊
|ŋ
|
|ɴ
|•
|•
|•
|•
|-
|Zrak se ustavi
|p
|b
|p̪
|b̪
|t̼
|d̼
|
|
|t
|d
|
|
|ʈ
|ɖ
|c
|ɟ
|k
|g
|q
|ɢ
|ʡ
|•
|ʔ
|•
|-
|Zrak se ustavi in nato gre skozi ozko luknjo ter trči ob zobe
|•
|•
|•
|•
|•
|•
|
|
|t͡s
|d͡z
|t͡ʃ
|d͡ʒ
|ʈ͡ʂ
|ɖ͡ʐ
|t͡ɕ
|d͡ʑ
|•
|•
|•
|•
|•
|•
|•
|•
|-
|Zrak se ustavi in nato gre skozi ozko luknjo
|p͡ɸ
|b͡β
|p̪͡f
|b̪͡v
|
|
|t͡θ
|d͡ð
|t͡ɹ̝̊
|d͡ɹ̝
|t͡ɹ̝̊˗
|d͡ɹ̝˗
|
|
|c͡ç
|ɟ͡ʝ
|k͡x
|ɡ͡ɣ
|q͡χ
|ɢ͡ʁ
|
|ʡ͡ʢ
|ʔ͡h
|
|-
|Zrak gre skozi ozko luknjo in trči ob zobe
|•
|•
|•
|•
|•
|•
|
|
|s
|z
|ʃ
|ʒ
|ʂ
|ʐ
|ɕ
|ʑ
|•
|•
|•
|•
|•
|•
|•
|•
|-
|Zrak gre skozi ozko luknjo
|ɸ
|β
|f
|v
|θ̼
|ð̼
|θ
|ð
|θ̠
|ð̠
|ɹ̠̊˔
|ɹ̠˔
|
|ɻ˔
|ç
|ʝ
|x
|ɣ
|χ
|ʁ
|ħ
|ʕ
|h
|ɦ
|-
|Zrak zaokroži po ustni votlini
|
|
|ʋ̥
|ʋ
|
|
|
|
|ɹ̥
|ɹ
|
|
|ɻ̊
|ɻ
|j̊
|j
|ɰ̊
|ɰ
|
|
|
|
|
|ʔ̞
|-
|Ena mišica (običajno jezik) se približa drugi mišici
|
|ⱱ̟
|
|ⱱ
|
|ɾ̼
|
|
|ɾ̥
|ɾ
|
|
|ɽ̊
|ɽ
|
|
|•
|•
|
|ɢ̆
|
|ʡ̆
|•
|•
|-
|Jezik vibrira zrak
|ʙ̥
|ʙ
|
|
|
|
|
|
|r̥
|r
|
|
|ɽ̊r̥
|ɽr
|
|
|•
|•
|ʀ̥
|ʀ
|ʜ
|ʢ
|•
|•
|-
|Zrak se ustavi in nato gre skozi ozki luknji ob straneh jezika
|•
|•
|•
|•
|
|
|
|
|t͡ɬ
|d͡ɮ
|
|
|ʈ͜ɭ̊˔
|
|c͡ʎ̥˔
|
|k͡ʟ̝̊
|ɡ͡ʟ̝
|
|
|•
|•
|•
|•
|-
|Zrak gre skozi ozki luknji ob straneh jezika
|•
|•
|•
|•
|
|
|
|
|ɬ
|ɮ
|
|
|ɭ̊˔
|ɭ˔
|ʎ̝̊
|ʎ̝
|ʟ̝̊
|ʟ̝
|
|
|•
|•
|•
|•
|-
|Zrak zaokroži po straneh ustne votline
|•
|•
|•
|•
|
|
|
|
|l̥
|l
|
|
|ɭ̊
|ɭ
|ʎ̥
|ʎ
|ʟ̥
|ʟ
|
|ʟ̠
|•
|•
|•
|•
|-
|Ena mišica (običajno jezik) se približa drugi mišici tako,
da zrak potuje le ob straneh ustne votline
|•
|•
|•
|•
|
|
|
|
|
|ɺ
|
|
|
|ɭ̆
|
|ʎ̆
|
|ʟ̆
|
|
|•
|•
|•
|•
|}
== Glavna razporeditev ostalih soglasnikov<ref name=":0" /> ==
Ostali soglasniki so vsi tisti, ki ne potrebujejo zraka iz pljuč za izgovorjavo.
{| class="wikitable"
|+Fonetični ostali soglasniki
!Način izgovorjave \ kraj nastanka
!Ustnice
!Spodnja
ustnica in
zgornji zobje
!Jezik in
zobje
!Jezik-
zadnji del
dlesni
!Jezik-tik
za zadnjim
delom dlesni
!Sredina jezika-
pred najvišjem
delom neba
!Sredina jezika-
pri najvišjem
delu neba
!Konec jezika-
na zadnji
strani neba
!Konec jezika-
pri uvuli
!Ob združenju
ustne in
nosne votline
|-
|Zrak se ustavi
|pʼ
|
| colspan="3" |tʼ
|ʈʼ
|cʼ
|kʼ
|qʼ
|ʡʼ
|-
|Zrak se ustavi in nato gre skozi ozko luknjo
|
|
|t͡θʼ
|t͡sʼ
|t͡ʃʼ
|ʈ͡ʂʼ
|
|k͡xʼ
|q͡χʼ
|
|-
|Zrak gre skozi ozko luknjo
|ɸʼ
|fʼ
|θʼ
|sʼ
|ʃʼ
|ʂʼ
|ɕʼ
|xʼ
|χʼ
|
|-
|Zrak se ustavi in nato gre skozi ozki luknji ob straneh jezika
|•
|•
| colspan="3" |t͡ɬʼ
|
|c͡ʎ̝̊ʼ
|k͡ʟ̝̊ʼ
|
|•
|-
|Zrak gre skozi ozki luknji ob straneh jezika
|•
|•
| colspan="3" |ɬʼ
|
|
|
|
|•
|-
|Zvok ni zveneč
|ʘ
|
|ǀ
| colspan="2" |ǃ
|
|ǂ
|•
|•
|•
|-
|Zvok je zveneč
|ʘ̬
|
|ǀ̬
| colspan="2" |ǃ̬
|
|ǂ̬
|•
|•
|•
|-
|Zrak gre skozi nos
|ʘ̃
|
|ǀ̃
| colspan="2" |ǃ̃
|
|ǂ̃
|•
|•
|•
|-
|Zvok ni zveneč, zrak potuje ob straneh jezika
|•
|•
| colspan="3" |ǁ
|
|
|•
|•
|•
|-
|Zvok je zveneč, zrak potuje ob straneh jezika
|•
|•
| colspan="3" |ǁ̬
|
|
|•
|•
|•
|-
|Zvok je zveneč, glasilke zrak potisnejo proti pljučam
|ɓ
|
| colspan="3" |ɗ
|ᶑ
|ʄ
|ɠ
|ʛ
|
|-
|Zvok ni zveneč, glasilke zrak potisnejo proti pljučam
|ɓ̥
|
| colspan="3" |ɗ̥
|ᶑ̊
|ʄ̊
|ɠ̊
|ʛ̥
|
|}
== Fonetični znaki v Slovenščini ==
{| class="wikitable"
|+Soglasniki
! colspan="3" |Soglasniki
! colspan="3" |Samoglasniki z visokim tonom
! colspan="3" |Samoglasniki z nizkim tonom
! colspan="3" |Nenaglašeni samoglasniki
|-
!Znak
!Primer
!IPA Ime
!Znak
!Primer
!IPA ime
!Znak
!Primer
!IPA ime
!Znak
!Primer
!IPA ime
|-
|'''p'''
|'''p'''ero, a'''p'''no
|Voiceless bilabial stop
|'''ìː'''
|h'''i'''ša
|Close front unrounded vowel
|'''í'''
|b'''i'''k
|Close front unrounded vowel
|'''i'''
|bit'''i'''
|Close front unrounded vowel
|-
|'''b'''
|'''b'''iti, ža'''b'''a
|Voiced bilabial stop
|'''ùː'''
|tr'''u'''plo
|Close back rounded vowel
|'''íː'''
|l'''i'''st
|Close front unrounded vowel
|'''u'''
|mam'''u'''t
|Close back rounded vowel
|-
|'''t'''
|'''t'''rava, o'''t'''rok
|Voiceless alveolar stop
|'''èː'''
|c'''e'''rkev
|Close-mid front unrounded vowel
|'''ý'''
|T'''ü'''rk
|Close front rounded vowel
|'''ə'''
|dan'''e'''s
|Mid central vowel
|-
|'''d'''
|'''d'''o, o'''d'''iti
|Voiced alveolar stop
|'''òː'''
|er'''o'''tičen
|Close-mid back rounded vowel
|'''ú'''
|kr'''u'''h
|Close back rounded vowel
|'''ɛ'''
|medv'''e'''d
|Open-mid front unrounded vowel
|-
|'''k'''
|'''k'''lepet, '''k'''olo
|Voiceless velar stop
|'''ə̀'''
|s'''e'''m
|Mid central vowel
|'''úː'''
|rom'''u'''nščina
|Close back rounded vowel
|'''ɔ'''
|pot'''o'''k
|Open-mid back rounded vowel
|-
|'''g'''
|'''g'''ovor, '''g'''ora
|Voiced velar stop
|'''ɛ̀ː'''
|z'''e'''mlja
|Open-mid front unrounded vowel
|'''éː'''
|kr'''e'''da
|Close-mid front unrounded vowel
|'''a'''
|žen'''a'''
|Open central unrounded vowel
|-
|'''m'''
|'''m'''ati, Ista'''n'''bul
|Voiced bilabial nasal
|'''ɔ̀ː'''
|p'''o'''ten
|Open-mid back rounded vowel
|'''óː'''
|p'''o'''t
|Close-mid back rounded vowel
|'''əɾ'''
|kod'''er'''
|
|-
|'''ɱ'''
|si'''m'''fonija, i'''n'''formacija
|Voiced labiodental nasal
|'''àː'''
|d'''a'''nes
|Open central unrounded vowel
|'''ə́'''
|p'''e'''s
|Mid central vowel
|
|
|
|-
|'''n'''
|'''n'''e
|Voiced alveolar nasal
|'''ə̀ɾ'''
|v'''r'''ba
|
|'''ɛ́'''
|m'''e'''t
|Open-mid front unrounded vowel
|
|
|
|-
|'''ŋ'''
|ba'''n'''ka
|Voiced velar nasal
|
|
|
|'''ɛ́ː'''
|adv'''e'''rb
|Open-mid front unrounded vowel
|
|
|
|-
|'''r'''
|'''r'''iba
|Voiced alveolar trill
|
|
|
|'''ɔ́'''
|'''o'''n
|Open-mid back rounded vowel
|
|
|
|-
|'''ɾ'''
|'''r'''obot
|Voiced alveolar tap
|
|
|
|'''ɔ́ː'''
|alk'''o'''va
|Open-mid back rounded vowel
|
|
|
|-
|'''f'''
|'''f'''iga, '''f'''ilm
|Voiceless labiodental fricative
|
|
|
|'''á'''
|br'''a'''t
|Open central unrounded vowel
|
|
|
|-
|'''v'''
|filozo'''f''' Dolar
|Voiced labiodental fricative
|
|
|
|'''áː'''
|gr'''a'''d
|Open central unrounded vowel
|
|
|
|-
|'''s'''
|'''s'''estra, mo'''s'''t
|Voiceless alveolar fricative
|
|
|
|'''ə́ɾ'''
|t'''r'''žnica
|
|
|
|
|-
|'''z'''
|'''z'''ob, '''z'''ima
|Voiced alveolar fricative
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|'''ʃ'''
|'''š'''um, '''š'''ivanka
|Voiceless postalveolar fricative
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|'''ʒ'''
|'''ž'''ival, ko'''ž'''a
|Voiced palatoalveolar fricative
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|'''x'''
|'''h'''rib, '''h'''arfa
|Voiceless velar fricative
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|'''ɣ'''
|vr'''h'''
|Voiced velar fricative
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|'''ʋ'''
|'''v'''rata, '''v'''oda
|Voiced labiodental approximant
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|'''j'''
|'''j'''az
|Voiced palatal glide
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|'''l'''
|'''l'''una, '''l'''uka
|Voiced alveolar lateral liquid
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|'''t͡s'''
|'''c'''ar
|Voiceless alveolar affricate
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|'''t͡ʃ'''
|'''č'''aj, na'''č'''in
|Voiceless palato-alveolar affricate
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|'''d͡z'''
|brive'''c'''
|Voiced alveolar affricate
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|'''d͡ʒ'''
|'''dž'''ip, '''dž'''ez
|Voiced post-alveolar affricate
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|}
<br />
== Glej tudi ==
*
== Sklici ==
| |||