Glasbeni klasicizem: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 46.123.249.57 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 213.161.7.158 Oznaka: vrnitev |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 8:
Klasicizem, ki se nanaša na oživitev [[Antika|antičnih]] [[ideal]]ov, se je najmočneje izrazil v glasbeni umetnosti, ker so druge (predvsem upodabljajoče) umetnosti tovrsten preporod doživele že v [[Renesansa|renesansi]] in so se lahko opirale na bogatejšo tradicijo. Glasba antike žal ni ohranjena in zaradi pomanjkanja konkretnih vzgledov je za glasbenike preteklo več časa, kot za tvorce drugih umetniških zvrsti.
Glasbo, ki je šele s klasicizmom dosegla razmerje med vsebino in obliko, so skladatelji usmerjali k naravni preprostosti, sproščenosti in optimizmu (približno 80 % [[Wolfgang Amadeus Mozart|Mozart]]ove glasbe je napisane v durovi [[tonaliteta|tonaliteti]]. Trije stebri tega obdobja so skladatelji [[Wolfgang Amadeus Mozart|Mozart]], [[Joseph Haydn|Haydn]] in [[Ludwig van Beethoven|Beethoven]], obdobje sàmo pa je bilo poimenovano šele po Beethovnovi smrti. Ker so vsi delovali tudi na Dunaju, jih označujemo kot [[dunajski klasiki|dunajske klasike]].
Novi življenjski pogledi porajajoče se meščanske družbe, ki jih je v miselnosti združil [[Rousseau]] z geslom »Nazaj k naravi!« so bili med drugim usmerjeni tudi h kulturnemu užitkarstvu. Na vokalnem in [[vokal]]no-instrumentalnem področju je izbruhnil odpor proti baročni glasbeni miselnosti, kjer je po vsej Evropi prevladovala [[italijanska baročna opera]] z zgodovinskimi in [[mitologija|mitološkimi]] temami. Meščansko občinstvo je želelo na odru videti sebe in svoje probleme tudi v kritični luči. [[Opera]], tedaj najpopularnejša glasbena zvrst, je našla nove obraze v [[opera buffa|operi buffi]] ([[Italija]]), [[Siengspiel]]u ([[Nemčija]]) in v [[beraška opera|beraški operi]] ([[Anglija]]).
|