Partizanski dnevnik: razlika med redakcijama

'''''Partizanski dnevnik''''' je bilobil [[časopis|glasilo]] [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije]].

''Partizanski dnevnik'', ki je bil edini doslej znani tiskani dnevnik [[Fašizem|protifašističnega]] partizanskega odpora v [[okupacija|okupirani]] [[Evropa|Evropi]], je začel izhajati 26. novembra 1943 v vasi [[Zakriž]] nad [[Cerkno|Cerknim]], razmnožen na [[ciklostil]], kot glasilo Triglavske, pozneje [[31. (slovenska) divizija (NOVJ)|31. divizije]]. Urejali so ga člani divizijskega [[propaganda|propagandnega]] oddelka [[France Vreg]], [[Edvard Kokolj]] in [[Marjan Tepina]]. Razmnoževali so ga v ciklostilni tehniki v 400 izvodih. Ko je po dveh mesecih izšla 42. številka, je postal glasilo [[9. korpus (NOVJ)|9. korpusa]] in 1. junija 1944 glasilo pokrajinskih odborov [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]] za [[Primorska|Primorsko]] in [[Gorenjska|Gorenjsko]]. Od 5. do 17. septembra 1944 se je partizanski dnevnik tiskal v [[tiskarna|tiskarni]] »Doberdob« v [[Govec|Govcu]] pri [[Gorenja Trebuša|Gorenji Trebuši]]. Od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 so list tiskali v okoli 5.0005000 izvodih v [[Partizanska tiskarna Slovenija|tiskarni Slovenija]]. Od tam so ga kurirji vsako noč raznašali do [[Karavanke|Karavank]], [[Istra|Istre]] in [[Trst]]a. Glavni in odgovorni [[urednik]]i so bili med drugimi tudi [[Lev Modic]], [[France Bevk]] in [[Lado Pohar]]. Pod vodstvom zadnjega je bil še med [[Tržaška operacija|boji]] za osvoboditev Trsta prenesen v [[tiskarna|tiskarno]] italijanskega dnevnika ''Il Piccolo'', kjer sta izšli sta še 2 redni in 1 izredna številka v nakladi 20.0000 izvodov. Zadnja številka je izšla 7. maja, 15. maja 1945 pa se je preimenoval in od takrat izhaja kot ''[[Primorski dnevnik]]''.<ref name=ES>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987–2002</ref>

Skupno je izšlo v 234 v ciklostiranih in 203 tiskanih številk v nakladah od 400 do 7.1607160 izvodov, 3 posebne izdaje in 6 prazničnih številk. Imel je redne uvodnike terin stalne rubrike. Grafično podobo so bogatili [[lesorez]]i Jožeta Bergmana in Rada Cenčiča. ''Partizanski dnevnik'' je povezoval osvobodilna prizadevanja partizanske vojske in narodnoosvobodilno gibanje ljudstva ter bil zaradi 2 desetletij fašističnega zatiranja slovenske besede odmeven zlasti na Primorskem.<ref name=ES />