Bosna in Hercegovina: Razlika med redakcijama

dodanih 211 zlogov ,  pred 3 meseci
(→‎Geografija: Maglič->Maglić, narodni parki)
== Geografija ==
 
[[Slika:General Map of BiH.jpg|thumbsličica|300px|leftlevo|Pregledna karta Bosne in Hercegovine]]
 
Bosna in Hercegovina leži na zahodnem [[Balkan]]u in si deli zahodno ter severno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] (932 km), vzhodno s [[Srbija|Srbijo]] (302 km) in jugovzhodno s [[Črna gora|Črno goro]] (225 km). Topografsko podobo države večinoma oblikuje [[Dinarsko gorovje]] - z najvišjim vrhom države [[MagličMaglić]], 23872386 m -, na severovzhodu se spusti v [[Panonska kotlina|Panonsko kotlino]]; 26-kilometrski pas na jugu države se dotika [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Večji del površja leži na [[kras|kraških]] tleh. Severni del pokrivajo obsežni redko prekinjeni gozdovi, medtem ko so na jugu mnogokrat rodovitna tla pogosteje kultivirana.
 
Večji reki sta [[Bosna (reka)|Bosna]] in [[Sava]] ter njuni pritoki [[Una]], [[Drina]] in [[Vrbas]]. Vse omenjene reke so usmerjene proti severu in sodijo v savsko porečje, le nekaj tokov, med njimi [[Neretva]], se izliva v Jadran. Rečne ravnice ob Savi na severu BiH so [[Poljedelstvo|rodovitna območja]].
 
Podlago v glavnem sestavljajo [[rjave prsti]], na katerih se kot primarna naravna vegetacija razprostirajo [[bukev|bukovi]] gozdovi. Zaradi velike gozdnatosti je [[biotska raznovrstnost]] v državi velika. Obilna so tudi naravna bogastva BiH: velike površine obdelovalne zemlje, obširni gospodarsko pomembni gozdovi, nahajališča [[sol]]i, [[mangan]]a, [[srebro|srebra]], [[svinec|svinca]], [[baker|bakra]], [[železova ruda|železove rude]], [[krom]]a in [[premog]]a.
 
V državi so štirje [[Narodni park|narodni parki]]: [[Narodni park Sutjeska]] (ustanovljen 1962), [[Narodni park Kozara]] (od 1967), [[Narodni park Una]] (od 2008) in [[Narodni park Drina]] (od 2017).
 
[[okoljski problemi|Okoljski]] in povezani problemi, kakršni so [[Industrija|industrijsko]] [[onesnaževanje zraka]], primanjkovanje [[pitna voda|pitne vode]] in neustrezna sanitarna oskrba, so sicer pereči že več desetletij, a je zastarela in zaradi [[vojna v BiH|državljanske vojne]] opustošena infrastruktura preusmerila pozornost s potrebe po naložbah v varovanje okolja na zagotavljanje osnovnih potreb in storitev, ki mnogokrat niso v skladu s sodobnimi okoljskimi standardi.