Druga svetovna vojna na Slovenskem: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 220:
26. aprila 1942 je [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] pozvala politične stranke v Jugoslaviji, naj se podredijo [[Dragoljub Mihailović|Draži Mihailoviću]], vodji jugoslovanskih četnikov. V Londonskih točkah so slovenske stranke izjavile, da so edina jugoslovanska vojska četniki in vse ostale opredelili kot izdajalske. Konec aprila ali začetek maja je v Ljubljani kot odziv nastala [[Slovenska zaveza]], ki je združevala katoliško strujo ([[Slovenska legija]]), sredinsko strujo ([[Narodna legija]]), liberalno strujo ([[Sokolska legija]]) in pa [[Slovenski četniki|slovenske četnike]] kot uradno priznane vojaške sile vlade v izgnanstvu. Nekateri vidni politiki, med drugimi [[Marko Natlačen]], v Slovensko zavezo niso vstopili. Maja 1942 je Karl Novak kot vodja četnikov organiziral [[Štajerski bataljon]], prvo slovensko četniško vojaško enoto. Na Štajerskem je leta 1943 začel delovati odred okoli 200 četnikov pod vodstvom [[Jože Melaher - Zmagoslav|Jožeta Melaherja - Zmagoslava]]. Melaherjevi četniki so bili edina vojaška enota protikomunističnega tabora z dosledno politiko oboroženega odpora proti okupatorju.<ref>{{harv|Kranjc|2013|p=191}}: " the Stajerska formation led by Jože Melaher (alias Zmagoslav), which by some estimates was 'the only anti-revolutionary military unit that attacked occupiers with arms on a consistent basis"</ref>
Eno hujših bratomornih dejanj v tem obdobju je bil partizanski poboj 53 [[Romi|Romov]] maja 1942. Partizani so poboj izvedli iz strahu, da bi Romi izdali njihovo lokacijo. Njihova trupla so zagrebli v množičnem grobišču.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preventivno-unicenje-zaradi-strahu-pred-izdajo-v-iski-odkrito-mnozicno-grobisce-romov/439284|title="Preventivno uničenje" zaradi strahu pred izdajo - v Iški odkrito množično grobišče Romov|newspaper=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-15}}</ref> Partizani so za ta zločin sodili [[Dušan Pirjevec|Dušanu Pirjevcu]], politkomisarju Krimskega bataljona, ki pa je bil nato zgolj poslan na Primorsko.
OF je leta 1942 je začela [[Varnostno-obveščevalna služba|Varnostno-obveščevalna služba OF]] (VOS) izvajati politične atentate nad pripadniki protikomunističnega tabora. Likvidirani so bili [[Avgust Praprotnik]], Fanouš Emer in policijska obveščevalca Fortunat Majdič ter Kazimir Kuković. Maja 1942 sta bila umorjena duhovnik [[Lambert Ehrlich]] in liberalec [[Anton Oven]], 13. oktobra 1942 pa [[Marko Natlačen]]. Ehrlicha in Natlačena je likvidiral pripadnik VOS [[Franc Stadler - Pepe 6. avgusta 1942 je bila na ukaz italijanskih okupacijskih oblasti ustanovljena [[Prostovoljna protikomunistična milica]] (PPKM, imenovana tudi Vaške straže ali Bela garda), prva [[Kolaboracija|kolaborantska]] organizacija na Slovenskem. Stranke Slovenske zaveze so svoje paravojaške enote priključile PPKM, saj so upale, da bo z okupatorjevo pomočjo uničile komuniste, ki so bili njihovi politični tekmeci. Vodilno vlogo v PPKM je nosila katoliška Slovenska legija. Že poleti 1942 se je v PPKM vključil četniški Štajerski bataljon, ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]] in postal operativna enota PPKM. Legija smrti je bila sestavljena iz treh bataljonov: prvi bataljon, pod srbskim kapetanom [[Dobrivoje Vasiljević|Dobrivoje Vasiljevićem]], so sestavljale vaške straže v Polhograjskih Dolomitih, drugi bataljon, pod kapetanom [[Milan Kranjc|Milanom Kranjcem]], se je nastanil v [[Brezovica pri Ljubljani|Brezovici]], tretji pa na [[Suhor, Metlika|Suhorju]] v [[Gorjanci|Gorjancih]].[[Slika:Italijanski vojaki in pripadniki vaške straže peljejo talca na strelišče.jpg|sličica|Pripadniki vaške straže in italjijanski vojaki peljejo talca na streljanje.]]
| |||