Rusko carstvo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→‎Od carstva k imperiju: popravek neumnosti. Rusija je bila cesarstvo, uporaba tujka imperij je nepotrebna. V slovenščini sta car in cesar sopomenki, v ruščini pa je pomen drugačen. Zato govorimo o ruskem carstvu in potem ruskemu cesarstvu, ki mu je sledilo.
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
eksonim, np
Vrstica 59:
Rusko monarhijo obravnavamo kot carstvo od leta 1547, ko se je moskovski veliki knez [[Ivan Grozni|Ivan IV.]] proglasil za ruskega carja. Rusija si je v njegovem času podvrgla [[Kazan]]ski in [[Astrahan]]ski kanat, ni pa bila uspešna v vojni s [[Republika obeh narodov|Poljsko-Litvo]] in [[Švedska|Švedsko]] ([[livonijska vojna]]), ki jo je obremenjevala kar 25 let (1558-83). Ivan IV. je napredne notranje reforme iz prvih let razvrednotil z neuravnovešenim vedenjem in strahovlado v drugi polovici vladanja. Ko je kmalu po njegovi smrti dinastija [[Rurikidi|Rurikidov]] izumrla, se je v Rusiji razplamtel boj za carski prestol, v katerega so se vmešali tudi Švedi in Poljaki. Navsezadnje so domoljubni Rusi na pobudo neplemiških voditeljev vendarle našli dovolj moči, da so iz vseh slojev zbrali vojsko, ki je iz [[Moskovski kremelj|Kremlja]] pregnala Poljake in osvobodila [[Moskva|Moskvo]]. Vseruski ''zemski sobor'' je za novega carja soglasno izvolil [[Mihael Ruski|Mihaela Romanova]] in s tem pripeljal na oblast dinastijo [[Romanovi]]h.
 
Romanovi so s pomočjo birokracije vzpostavili močno centralno oblast. Kmeta so dokončno priklenili na zemljo. Rusija je v sklop cesarstva sprejela [[Zaporožje|Zaporoške]] [[Kozaki|kozake]] in z njihovo vojaško močjo na svoji strani začeli vojno s Poljsko-Litvo. Vmes se je spopadla tudi s Švedsko. Mir s Poljsko-Litvo ji je prinesel ozemlja vzhodno od [[DnjeperDneper|DnjepraDnepra]] in [[Kijev]].
 
Rusija se je ponovno znašla v dinastični krizi po smrti bolehnega carja [[Fjodor III. Ruski|Fjodora III.]], ko se je oblasti za nekaj let polastila njegova častihlepna sestra Sofija. A spopad med njo in njenim polbratom [[Peter Veliki|Petrom]], ko je ta postal polnoleten, se je izšel v korist slednjega. Peter I. je Rusijo odprl Evropi, jo moderniziral in se po zmagi v [[Velika severna vojna|veliki severni vojni]] proti Švedski oklical za [[imperator]]ja. Odtlej govorimo o [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]].
 
==Uvod==
 
Invazija [[Mongoli|Mongolov]] (1237-40), ki je spremenila potek ruske zgodovine, je najbolj prizadela stare politične, gospodarske in kulturne centre [[Vladimir, Rusija|Vladimir]], [[Rostov]], [[Suzdalj]]. Ti so se obnavljali zelo počasi in kmalu so jih prehitela nova središča [[Tver]], [[Rjazan]] in [[Moskva]]. Njihovi knezi so se borili za naslov [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|vladimirsko-suzdaljskega velikega kneza]], ki ga je potrjevala mongolska oblast. Končni zmagovalec v tej borbi je bila Moskva, pomemben trgovski center, lociran na sečišču poti, ki so ga pred napadi mongolske konjenice ščitili gozdovi in rečne struge. Moskovski knez [[Ivan Kalita]] (1328-40) si je s spretno politiko pridobil zaupanje Mongolov, ki so ga zadolžili, da je zanje pobiral davek v vseh ruskih kneževinah. To je napredovanje moskovske kneževine zelo pospešilo. Ivanov vnuk [[Dimitrij Donski]] (1359-89) je združil ruske kneze v boju proti Mongolom in jih povedel v prvo veliko zmago proti njim [[Kulikovska bitka|na Kulikvem polju]] (1380), ki je zelo dvignila rusko samozavest. A mongolske prevlade se je dokončno otresel šele sto let kasneje moskovski knez [[Ivan III. Vasiljevič|Ivan III.]] (1462-1505). Potrojil je površino svoje kneževine in postavil temelje centralizirane ruske države. Imenovati se je začel "veliki knez vse Rusije" in se, poročen z nečakinjo zadnjih dveh [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskih cesarjev]], začel čutiti kot voditelj [[Pravoslavje|pravoslavja]] in naslednik bizantinskih cesarjev.
 
==Začetek ruskegaRuskega carstva==
Povečanje ozemlja in moči [[Moskovska velika kneževina|Moskovske velike kneževine]] je vzpodbudilo njenega velikega kneza [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivana IV.]] (1533-84), da se je leta 1547, takoj ko se je sedemnajstleten otresel regentstva [[Bojarji|bojarskih]] rodbin in se proglasil za polnoletnega, okronal za carja. Odtlej govorimo o Ruskem carstvu.
 
Povečanje ozemlja in moči [[Moskovska velika kneževina|Moskovske velike kneževine]] je vzpodbudilo njenega velikega kneza [[Ivan Grozni|Ivana IV.]] (1533-84), da se je leta 1547, takoj ko se je sedemnajstleten otresel regentstva [[Bojarji|bojarskih]] rodbin in se proglasil za polnoletnega, okronal za carja. Odtlej govorimo o Ruskem carstvu.
 
Pri upravljanju države se je oprl na sposobne sodelavce iz nižjega plemstva, ki so reorganizirali državno upravo in pripravili sodni kodeks. Osebno je popeljal prenovljeno vojsko nad [[Kazanski kanat]]. V strahu pred carjem je vojska vztrajala v nemogočih pogojih in nazadnje [[Kazan]] zavzela (1552). Leta 1556 je Rusija zavzela še [[Astrahanski kanat]] in razširila ozemlje kneževine vzdolž vsega toka [[Volga|Volge]] do [[Kaspijsko morjejezero|Kaspijskega morjajezera]].
 
Tedaj pa se je Ivan razšel s svojimi zvestimi sodelavci in zapovedal prodor proti [[BaltiškoBaltsko morje|BaltiškemBaltskem morju]]. Po prvih ruskih uspehih se je v vojno vključila Poljska-Litva in kasneje še Švedska. [[Livonijska vojna]] (1558-83) je postala za Rusijo moreče breme in nazadnje je moral Ivan vrniti vsa osvojena ozemlja. Drugače je bilo na vzhodu, kjer se je s pohodom [[Jermak Timofejevič|Jermaka Timofejeviča]] (1581) proti [[Uralsko gorovje|Ural]]u začelo osvajanje velikega, s [[Tatari|tatarsko]]-mongolskimi narodi slabo naseljenega ozemlja [[Sibirija|Sibirije]] ([[Ruska zasedba Sibirije |osvajanje Sibirije]] je bilo zaključeno v sredini 17. stoletja).
 
Po hudi bolezni in ženini smrti je Ivan v strahu, da mu strežejo po življenju, ostro nastopil proti bojarjem. V obdobju 1565-72 si je na delu ruskih ozemelj, imenovanem ''[[Ivan IV. Vasiljevič Grozni#Opričnina|opričnina]]'', vzel neomejeno oblast; od tam je pregnal stare knežje in bojarske rodbine in njihova ozemlja razdelil med svoje pristaše, ki so postali njegovi osebni vojaki (''opričniki''), ga varovali in zanj izvajali nasilja. Bojarski [[Duma (parlament)|dumi]] je ostala samo posvetovalna vloga, car pa se je spremenil v samodržca, ki z nikomer ni delil oblasti. Država je tako hitro propadala.
 
Sicer pa so slej ko prej plemstvo in cerkev živeli od dela tlačanov, ki niso smeli zapustiti svojega gospodarja in so smeli preiti k drugemu samo enkrat letno, če so imeli poravnane vse obveznosti. Skupaj z meščani in kmeti, podrejenimi neposredno državi, so nosili tudi vsa bremena države.
 
Ivan IV. je v izbruhu besa po nesreči ubil (1581) sposobnega in ljubljenega prestolonaslednika, carjeviča Ivana, in je potem moral državo prepustiti slaboumnemu sinu [[Fjodor I. Ruski|Fjodoru]] (1584-98). Pred smrtjo je sestavil direktorij petih bojarjev, ki naj bi vladalvladali namesto Fjodora; vanj je iz nižjega plemstva vključil edino [[Boris Godunov|Borisa Godunova]], ki ga je ocenil za sposobnega človeka (in z njegovo sestro poročil Fjodora).
 
Boris se je dejansko pokazal kot vsestransko sposoben. Od Švedov je pridobil nazaj nekatera ozemlja, ki jih je Ivan IV. izgubil. Doma se je kmalu znebil soregentov in združil vso oblast v svojih rokah. Po skrivnostni smrti (1591) Fjodorovega devetletnega polbrata Dimitrija se mu je odprla pot do ruskega prestola. Po Fjdorovi smrti so ga bojarji na volitvah res izvolili za carja.
 
==Kriza po izumrtju dinastije Rurikidov==
 
Bojarji Godunova (1598-1605) niso sprejeli, že zato ne, ker je bil človek iz nižjega plemstva. Še manj jim je bil všeč sistem ovaduhov, s katerimi je obvladoval njihove zarotniške poskuse. Godunov je bil nepriljubljen tudi pri ljudstvu, ker je še otežil položaj tlačanov; ljudstvo mu je pripisovalo tudi krivdo za smrt zakonitega carjeviča, Dimitrija. Ko so še slabe letine 1601-04 in bolezni otežile položaj, so se pojavile ugodne razmere za pohod [[Lažni Dimitrij I.|Lažnega Dimitrija]] iz Poljske proti Moskvi. Med njegovim približevanjem Moskvi je Boris umrl. Lažni Dimitrij je s pomočjo Poljakov januarja 1605 za deset mesecev zasedel carski prestol. Po njegovem padcu je v Rusiji izbruhnila [[Mihael Ruski#Boris Godunov. Obdobje zmede|vsesplošna zmeda]] (''smuta''). Več tekmecev se je borilo za carski položaj. V letih 1606-07 je zmedo še povečala kmečka vojna pod vodstvom Boljotnikova. Bojar [[Vasilij IV. Ruski|Vasilij Šujski]], ki so ga nekateri moskovski bojarji priznavali za carja, je poklical na pomoč Švede. Švedi so zasedli [[Veliki Novgorod|Novgorod]], na kar se je vmešal še poljski kralj [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III.]] Ko je že kazalo, da bo ruska država propadla, se je zdramilo ljudstvo. Minjin in knez Požarski, sta organizirala vojsko, ki je na poti proti Moskvi rasla, pregnala iz [[Moskovski kremelj|Kremlja]] Poljake in osvobodila Moskvo (november 1612). ''Zemski sobor'' (predstavniki bojarjev, dvorjanov, cerkve, mest in svobodnih kmetov) je naslednje leto soglasno izvolil za carja [[Mihael Ruski|Mihaela Fjodoroviča Romanova]].
 
==Nastop Romanovih==
 
Z Mihaelom Fjodorovičem (1613-45) je Rusija spet dobila carja iz stare ruske plemiške rodbine in se umirila. Leta 1617 je v Stolbovi sklenila mir s Švedi. Poljska je priznala Mihaela za ruskega carja šele z mirom v Polanovki (1634), s katerim ji je Rusija prepustila [[Smolensk]] in ozemlja zahodno od njega.
 
Vrstica 98 ⟶ 94:
 
==Vojna s Poljsko in Švedsko==
 
V sosednji Ukrajini so živeli [[Zaporožje|Zaporoški]] kozaki, bolj ali manj avtonomno v okviru [[Republika obeh narodov|Poljske-Litve]]. Po letu 1625 so si jih skušali Poljaki podrediti, kar je vodilo do neprestanih medsebojnih spopadov. Leta 1653 jih je na prošnjo kozaškega hetmana [[Bogdan Hmelnicki|Bogdana Hmelnickega]] v svoje okrilje sprejelo rusko carstvo in jim podelilo avtonomijo.
 
Vrstica 108 ⟶ 103:
 
==Čas do Petra Velikega==
 
Pa tudi Rusija ni bila brez notranjih težav. Vojna s Poljsko-Litvo je zamajala njen finančni sistem. Pojavljali so se upori. Najhujši je bil upor [[Donski kozaki|Donskih kozakov]] pod vodstvom [[Stjenka Razin|Stjenke Razina]], ki je štiri leta (1667-71) buril in vzpodbujal k uporu prebivalstvo ob [[Volga|Volgi]] od Urala do Perzije.
 
Vrstica 118 ⟶ 112:
 
==Od carstva k imperiju==
 
Peter Veliki (1682-1721) se je že v mladosti seznanil z vojaško tehnologijo Evrope in spoznal, kako močno Rusija zaostaja v znanju in tehnologiji. Potem ko je v drugem poskusu leta 1696 zavzel črnomorski Azov, je svojo pozornost namenil Evropi. Z veliko delegacijo je več mesecev potoval po Evropi, se seznanjal z njenimi tehnološkimi in upravnimi dosežki, navezoval stike in vabil v Rusijo evropske vojaške in tehnološke strokovnjake.
 
Vrstica 128 ⟶ 121:
 
== Sklici in opombe==
 
{{opombe}}
 
==Viri==
 
* {{navedi knjigo|last=Fajfrić|first= Željko|title= Ruski carevi |publisher= Tabernakel|location= Sremska Mitrovica |year=2012| cobiss=7137395}}
* {{cite book |title=Enciklopedija Leksikografskog zavoda|last= |first= |authorlink= |coauthors= |year=1966|publisher= Jugoslavenski leksikografski zavod|location= Zagreb |isbn= |cobiss=28825857|page= |pages= |accessdate=}}