Druga svetovna vojna na Slovenskem: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 216:
:''Glavni članek: [[Kolaboracija na Slovenskem]]''
Ponekod so partizani izvajali nasilje nad prebivalstvom. Nekateri partizanski poveljniki so se začeli vesti oblastniško (t. i. ''vojvodstvo'')
26. aprila 1942 je [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] pozvala politične stranke v Jugoslaviji, naj se podredijo [[Dragoljub Mihailović|Draži Mihailoviću]], vodji jugoslovanskih četnikov. V Londonskih točkah so slovenske stranke izjavile, da so edina jugoslovanska vojska četniki in vse ostale opredelili kot izdajalske. Konec aprila ali začetek maja je v Ljubljani kot odziv nastala [[Slovenska zaveza]], ki je združevala katoliško strujo ([[Slovenska legija]]), sredinsko strujo ([[Narodna legija]]), liberalno strujo ([[Sokolska legija]]) in pa [[Slovenski četniki|slovenske četnike]] kot uradno priznane vojaške sile vlade v izgnanstvu. Nekateri vidni politiki, med drugimi [[Marko Natlačen]], v Slovensko zavezo niso vstopili. Maja 1942 je Karl Novak kot vodja četnikov organiziral [[Štajerski bataljon]], prvo slovensko četniško vojaško enoto. Na Štajerskem je leta 1943 začel delovati odred okoli 200 četnikov pod vodstvom [[Jože Melaher - Zmagoslav|Jožeta Melaherja - Zmagoslava]]. Melaherjevi četniki so bili edina vojaška enota protikomunističnega tabora z dosledno politiko oboroženega odpora proti okupatorju.<ref>{{harv|Kranjc|2013|p=191}}: " the Stajerska formation led by Jože Melaher (alias Zmagoslav), which by some estimates was 'the only anti-revolutionary military unit that attacked occupiers with arms on a consistent basis"</ref>
6. avgusta 1942 je bila na ukaz italijanskih okupacijskih oblasti ustanovljena [[Prostovoljna protikomunistična milica]] (PPKM, imenovana tudi Vaške straže ali Bela garda), prva [[Kolaboracija|kolaborantska]] organizacija na Slovenskem. Stranke Slovenske zaveze so svoje paravojaške enote priključile PPKM, saj so upale, da bo z okupatorjevo pomočjo uničile komuniste, ki so bili njihovi politični tekmeci. Vodilno vlogo v PPKM je nosila katoliška Slovenska legija. Že poleti 1942 se je v PPKM vključil četniški Štajerski bataljon, ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]] in postal operativna enota PPKM. Legija smrti je bila sestavljena iz treh bataljonov: prvi bataljon, pod srbskim kapetanom [[Dobrivoje Vasiljević|Dobrivoje Vasiljevićem]], so sestavljale vaške straže v Polhograjskih Dolomitih, drugi bataljon, pod kapetanom [[Milan Kranjc|Milanom Kranjcem]], se je nastanil v [[Brezovica pri Ljubljani|Brezovici]], tretji pa na [[Suhor, Metlika|Suhorju]] v [[Gorjanci|Gorjancih]].[[Slika:Italijanski vojaki in pripadniki vaške straže peljejo talca na strelišče.jpg|sličica|Pripadniki vaške straže in italjijanski vojaki peljejo talca na streljanje.]]▼
▲6. avgusta 1942 je bila na ukaz italijanskih okupacijskih oblasti ustanovljena [[Prostovoljna protikomunistična milica]] (PPKM, imenovana tudi Vaške straže ali Bela garda), prva [[Kolaboracija|kolaborantska]] organizacija na Slovenskem. Stranke Slovenske zaveze so svoje paravojaške enote priključile PPKM, saj so upale, da bo z okupatorjevo pomočjo uničile komuniste, ki so bili njihovi politični tekmeci. Vodilno vlogo v PPKM je nosila katoliška Slovenska legija. Že poleti 1942 se je v PPKM vključil četniški Štajerski bataljon, ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]] in postal operativna enota PPKM. Legija smrti je bila sestavljena iz treh bataljonov: prvi bataljon, pod srbskim kapetanom [[Dobrivoje Vasiljević|Dobrivoje Vasiljevićem]], so sestavljale vaške straže v Polhograjskih Dolomitih, drugi bataljon, pod kapetanom [[Milan Kranjc|Milanom Kranjcem]], se je nastanil v [[Brezovica pri Ljubljani|Brezovici]], tretji pa na [[Suhor, Metlika|Suhorju]] v [[Gorjanci|Gorjancih]].
PPKM je služila kot pomožna enota italijanske vojske in od Italijanov prejemala orožje. Čeprav je bila pod neposrednim poveljstvom slovenskih častnikov, je ukaze prejemala od italijanske vojske in se bojevala skupaj z njo. Glavna strateška vrednost PPKM je bila obveščevalna, saj so njeni pripadniki znali lokalni jezik in poznali ljudi ter teren. PPKM je tako kot kasnejše kolaboracionistične enote ovajala privržence OF in jih izročala okupacijskim oblastem ali pa jih sama likvidirala.<ref>{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=2002-10|isbn=978-0-8047-7924-1|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=98|cobiss=}}</ref> Italijanski general Roatta je kritiziral njihovo pomankanje discipline ter jih opisal kot "pretepaške bande", "nepokorne in divje" ter "plenilce". Vedenje PPKM je od nje odtujilo lokalno prebivalstvo.<ref name=":2" />
|