Druga svetovna vojna na Slovenskem: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 216:
:''Glavni članek: [[Kolaboracija na Slovenskem]]''
 
Ponekod so partizani izvajali nasilje nad prebivalstvom. Nekateri partizanski poveljniki so se začeli vesti oblastniško (t. i. ''vojvodstvo''). Preganjali so nasprotnike OF, jih obtoževali izdajstva in jih pobijali. Oblastniško so se vedli tudi do lastnih borcev in kmetov, ki niso bili privrženci partizanov. Domačini se odzvali z ustanavljanjem vaških straž, samoobrambnih paravojaških enot, ki so branile domače vasi pred partizanskim nasiljem. Le-te so partizani uničevali. Tako je najkasneje od februarja 1942 druga svetovna vojna na Slovenskem bila tudi bratomorna vojna. Protikomunistični tabor in OF sta ves preostanek vojne nasilno obračunavala drug z drugim, se napadalaspopadala in izvajala likvidacije ter politične atentate. Protikomunistični tabor je slovenske privržence OF tudi ovajal in jih izročalaizročal okupacijskim oblastem. Italijanski general Vittorio Ruggero jeseni 1942 v pogovoru z Rožmanom izjavil: »Nisem Slovenec, a tako gledam na Slovence in njihov boj: PPKM nam Italijanom mnogo pomaga … a med vami Slovenci ustvarja takšno sovraštvo, da ga petdeset let ne boste mogli odpraviti.«<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34866/ZC_2011_1-2.pdf|title= Italijanske metode pri izpustu iz koncentracijskih taborišč|last=Škorjanec|first=Viljenka|date=2011|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=}}</ref>
 
26. aprila 1942 je [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] pozvala politične stranke v Jugoslaviji, naj se podredijo [[Dragoljub Mihailović|Draži Mihailoviću]], vodji jugoslovanskih četnikov. V Londonskih točkah so slovenske stranke izjavile, da so edina jugoslovanska vojska četniki in vse ostale opredelili kot izdajalske. Konec aprila ali začetek maja je v Ljubljani kot odziv nastala [[Slovenska zaveza]], ki je združevala katoliško strujo ([[Slovenska legija]]), sredinsko strujo ([[Narodna legija]]), liberalno strujo ([[Sokolska legija]]) in pa [[Slovenski četniki|slovenske četnike]] kot uradno priznane vojaške sile vlade v izgnanstvu. Nekateri vidni politiki, med drugimi [[Marko Natlačen]], v Slovensko zavezo niso vstopili. Maja 1942 je Karl Novak kot vodja četnikov organiziral [[Štajerski bataljon]], prvo slovensko četniško vojaško enoto. Na Štajerskem je leta 1943 začel delovati odred okoli 200 četnikov pod vodstvom [[Jože Melaher - Zmagoslav|Jožeta Melaherja - Zmagoslava]]. Melaherjevi četniki so bili edina vojaška enota protikomunističnega tabora z dosledno politiko oboroženega odpora proti okupatorju.<ref>{{harv|Kranjc|2013|p=191}}: " the Stajerska formation led by Jože Melaher (alias Zmagoslav), which by some estimates was 'the only anti-revolutionary military unit that attacked occupiers with arms on a consistent basis"</ref>
 
EdenEno hujših bratomornih dogodkovdejanj v tem obdobju je bil partizanski poboj 53 [[Romi|Romov]] maja 1942. Partizani so poboj izvedli iz strahu, da bi Romi izdali njihovo lokacijo. Njihova trupla so zagrebli v množičnem grobišču.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preventivno-unicenje-zaradi-strahu-pred-izdajo-v-iski-odkrito-mnozicno-grobisce-romov/439284|title="Preventivno uničenje" zaradi strahu pred izdajo - v Iški odkrito množično grobišče Romov|newspaper=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-15}}</ref> Partizani so za ta zločin sodili [[Dušan Pirjevec|Dušanu Pirjevcu]], politkomisarju Krimskega bataljona, ampakki se mupa je uspelobil obraniti in je bilnato zgolj poslan na Primorsko. OF je izvajalazačela tudiizvajati politične atentate. Maja 1942 sta bila umorjena duhovnik [[Lambert Ehrlich]] in liberalec [[Anton Oven]], 13. oktobra 1942 pa [[Marko Natlačen]]. Ehrlicha in Natlačena je likvidiral [[Franc Stadler - Pepe]], pripadnik [[Varnostno-obveščevalna služba|Varnostno-obveščevalne službe OF]], likvidiral [[Marko Natlačen|Marka Natlačena]].<ref>{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941-1945: Occupation and Collaboration|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=2002-10|isbn=978-0-8047-7924-1|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=98|cobiss=}}</ref>
 
6. avgusta 1942 je bila na ukaz italijanskih okupacijskih oblasti ustanovljena [[Prostovoljna protikomunistična milica]] (PPKM, imenovana tudi Vaške straže ali Bela garda), prva [[Kolaboracija|kolaborantska]] organizacija na Slovenskem. Stranke Slovenske zaveze so svoje paravojaške enote priključile PPKM, saj so upale, da bo z okupatorjevo pomočjo uničile komuniste, ki so bili njihovi politični tekmeci. Vodilno vlogo v PPKM je nosila katoliška Slovenska legija. Že poleti 1942 se je v PPKM vključil četniški Štajerski bataljon, ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]] in postal operativna enota PPKM. Legija smrti je bila sestavljena iz treh bataljonov: prvi bataljon, pod srbskim kapetanom [[Dobrivoje Vasiljević|Dobrivoje Vasiljevićem]], so sestavljale vaške straže v Polhograjskih Dolomitih, drugi bataljon, pod kapetanom [[Milan Kranjc|Milanom Kranjcem]], se je nastanil v [[Brezovica pri Ljubljani|Brezovici]], tretji pa na [[Suhor, Metlika|Suhorju]] v [[Gorjanci|Gorjancih]].[[Slika:Italijanski vojaki in pripadniki vaške straže peljejo talca na strelišče.jpg|sličica|Pripadniki vaške straže in italjijanski vojaki peljejo talca na streljanje.]]
Na Štajerskem je deloval odred okoli 200 četnikov pod vodstvom [[Jože Melaher - Zmagoslav|Jožeta Melaherja - Zmagoslava]]. Melaherjevi četniki so bili edina vojaška enota protikomunističnega tabora z dosledno politiko oboroženega odpora proti okupatorju.<ref>{{harv|Kranjc|2013|p=191}}: " the Stajerska formation led by Jože Melaher (alias Zmagoslav), which by some estimates was 'the only anti-revolutionary military unit that attacked occupiers with arms on a consistent basis"</ref>
 
6. avgusta 1942 je bila na ukaz italijanskih okupacijskih oblasti ustanovljena [[Prostovoljna protikomunistična milica]] (PPKM, imenovana tudi Vaške straže ali Bela garda), prva [[Kolaboracija|kolaborantska]] organizacija na Slovenskem. Stranke Slovenske zaveze so svoje paravojaške enote priključile PPKM, saj so upale, da bo z okupatorjevo pomočjo uničile komuniste, ki so bili njihovi politični tekmeci. Vodilno vlogo v PPKM je nosila katoliška Slovenska legija. Že poleti 1942 se je v PPKM vključil četniški Štajerski bataljon, ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]] in postal operativna enota PPKM. Legija smrti je bila sestavljena iz treh bataljonov: prvi bataljon, pod srbskim kapetanom [[Dobrivoje Vasiljević|Dobrivoje Vasiljevićem]], so sestavljale vaške straže v Polhograjskih Dolomitih, drugi bataljon, pod kapetanom [[Milan Kranjc|Milanom Kranjcem]], se je nastanil v [[Brezovica pri Ljubljani|Brezovici]], tretji pa na [[Suhor, Metlika|Suhorju]] v [[Gorjanci|Gorjancih]].
[[Slika:Italijanski vojaki in pripadniki vaške straže peljejo talca na strelišče.jpg|sličica|Pripadniki vaške straže in italjijanski vojaki peljejo talca na streljanje.]]
PPKM je služila kot pomožna enota italijanske vojske in od Italijanov prejemala orožje. Čeprav je bila pod neposrednim poveljstvom slovenskih častnikov, je ukaze prejemala od italijanske vojske in se bojevala skupaj z njo. Glavna strateška vrednost PPKM je bila obveščevalna, saj so njeni pripadniki znali lokalni jezik in poznali ljudi ter teren. PPKM je tako kot kasnejše kolaboracionistične enote ovajala privržence OF in jih izročala okupacijskim oblastem ali pa jih sama likvidirala.<ref>{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=2002-10|isbn=978-0-8047-7924-1|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=98|cobiss=}}</ref> Italijanski general Roatta je kritiziral njihovo pomankanje discipline ter jih opisal kot "pretepaške bande", "nepokorne in divje" ter "plenilce". Vedenje PPKM je od nje odtujilo lokalno prebivalstvo.<ref name=":2" />