Druga svetovna vojna na Slovenskem: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 49:
}}
 
'''[[Druga svetovna vojna]]''' se je '''na Slovenskem''' pričela 6. aprila 1941, ko so [[sile osi]] napadle in kmalu zavzele celotno [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], katereki delji je bilapripadala Slovenijavečina Slovenije. SlovenskoZasedeno ozemlje so okupirale štiri države: [[Tretji rajh|Nemčija]], [[Kraljevina Italija]], [[Ogrska|Kraljevina Madžarska]] in v majhni meri [[Neodvisna država Hrvaška]].
 
Okupatorji so na okupiranih ozemljih že poleti 1941 začeli izvajati [[Vojni zločin|vojne zločine]] in voditi raznarodovalno politiko. Prebivalstvo so izganjanjali in pošiljali v koncentracijska in uničevalna taborišča: [[holokavst]] je bil izveden tudi na Slovenskem. Množično so usmrčevali civiliste, sploh v okviru [[Represalije|streljanja talcev]] (represalij). Nemci so na okupiranih območjih vršili [[Prisilna mobilizacija|prisilno mobilizacijo]]. S to politiko represije in etničnega čiščenja so okupatorji skušali okupirana ozemlja potujčiti in jih priključiti svojim državam.
 
26. aprila 1941 so pred vojno prepovedana [[Komunistična partija Slovenije]] in nekatere levo usmerjene skupine ustanovile [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]] (OF). Njene vojaške enote so predstavljali [[slovenski partizani]]. OF je predstavljal slovensko vejo [[Narodnoosvobodilni boj|Narodnoosvobodilnega boja]] (NOB), odpora proti okupatorjem v Jugoslaviji. Oboroženi odpor se je zaradi okupatorskega nasilja močno razmahnil: odporniško gibanje je bilo v Jugoslaviji močnejše kot kjerkoli drugje v evropskem vojnem zaledju.
 
Na Slovenskem so bile že pred vojno legalne politične stranke (katoliška, liberalna in socialdemokratska) usmerjene izrazito [[Protirevolucionarni tabor|protikomunistično]]. Zaradi nasilnega obračunavanja komunistov s svojimi nasprotniki in spoznanja, da so po vojni želeli prevzeti oblast po sovjetskem vzoru, so OF nasprotovale. Pomladi 1942 so ustanovile lastno ilegalno politično predstavništvo, [[Slovenska zaveza|Slovensko zavezo]], ki pa se ni mogla uspešno kosati z OF, ki je bila bolje organizirana in že iz predvojnega obdobja vajena podtalnega delovanja. Slovenska zaveza je bila uradno podrejena [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], ta pa je kot svojo vojsko sprva priznavala izključno [[Slovenski četniki|četniško gibanje]], nastalo iz poražene jugoslovanske vojske. Vendar je v protikomunističnem taboru dejansko vojaško iniciativo imela katoliška struja, saj je bilo četništvo na Slovenskem zelo šibko. Da bi uničil partizanstvo, je protikomunistični tabor tudi vojaško [[Kolaboracija|kolaboriral z okupatorji]] in jim ovajal ter izročal slovenske privržence OF.