Wikipedija

Marko Natlačen: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
Vrstica 2:
'''Marko Natlačen''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravo|pravnik]], [[politika|politik]], [[ban]] [[Dravska banovina|Dravske banovine]] in vrhovni vodja [[Bela garda|bele garde]] [[Milizia volontaria anticomunista|MVAC]], * [[24. april]] [[1886]], [[Manče]] pri [[Vipava|Vipavi]], † [[13. oktober]] [[1942]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]].
 
==Mladost==
===Pred drugo svetovno vojno===
Brat Marka Natlačena je bil Peter Natlačen († 1935), [[župnik]] v [[Šentrupert]]u na [[Dolenjska|Dolenjskem]].<ref name="Maksimiljan Fras" /> Kot visokošolec je 1908-10 vodil [[Slovenska dijaška zveza|Slovensko dijaško zvezo]] in sodeloval pri glasilu slovenskega katoliškega dijaštva [[Zora (dijaški časopis)|Zora]]. Leta 1912 je na [[Dunaj]]u promoviral iz prava. Sprva je služboval kot [[pravni praktikant]] na dunajskem deželnem sodišču.
Kot visokošolec je 1908-10 vodil [[Slovenska dijaška zveza|Slovensko dijaško zvezo]] in sodeloval pri glasilu slovenskega katoliškega dijaštva [[Zora (dijaški časopis)|Zora]]. Leta 1912 je na [[Dunaj]]u promoviral iz prava. Služboval je kot [[pravni praktikant]] na dunajskem deželnem sodišču, od 1919 pa kot odvetnik v Ljubljani. Po končanem študiju prava je v Ljubljani sodeloval pri Slovenski krščansko-socialni zvezi, Slovenski Straži in Orlu (njegov predsednik v letih 1925–27). Od novembra 1926 do januarja 1929 je bil poslevodeči podnačelnik [[SLSz|SLS]]. Leta 1927 je bil izvoljen v skupščino [[Ljubljanska oblast|Ljubljanske oblasti]]; bil je njen skupščinski predsednik in predsednik oblastnega odbora do razpustitve januarja 1929, nato pa je vodil oblastno samoupravo kot komisar do novembra 1929, ko je bila ukinjena. V letih 1931–33 je bil predsednik [[Slovensko katoliško akademsko starešinstvo|Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva]]. Od januarja 1933 do oktobra 1934 je bil konfiniran v [[Bosna|Bosni]] ([[Bileća]], [[Gacko]], [[Sarajevo]]).<ref>[http://ezb.ijs.si/fedora/get/sbl:1807/VIEW/ Slovenski biografski leksikon]</ref> 14. avgusta 1935 je bil eden od prvakov nekdanje [[SLSz|SLS]], ki so podpisali prijavo za pristop k novi politični stranki [[JRZ|Jugoslovanski radikalni zajednici]]. 10. septembra 1935 je bil navzoč na prvem sestanku izvršnega odbora [[JRZ]] v [[Beograd]]u; tega dne so ga tudi imenovali za novega [[ban]]a [[Dravska banovina|Dravske banovine]].<ref name="Maksimiljan Fras"/> V tem času je Natlačen zaradi številnih prizadevanj za izboljšanje gospodarske situacije, položaja kmetov in kulturne prenove, postal eden od najbolj priljubljenih slovenskih politikov. Spadal je v najožji krog [[Anton Korošec|Koroščevih]] političnih sodelavcev.<ref name="Maksimiljan Fras"/>▼
 
== Predvojna Jugoslavija ==
Brat Marka Natlačena je bil Peter Natlačen († 1935), [[župnik]] v [[Šentrupert]]u na [[Dolenjska|Dolenjskem]].<ref name="Maksimiljan Fras"/>
▲Kot visokošolec je 1908-10 vodil [[Slovenska dijaška zveza|Slovensko dijaško zvezo]] in sodeloval pri glasilu slovenskega katoliškega dijaštva [[Zora (dijaški časopis)|Zora]]. Leta 19121919 je na [[Dunaj]]u promoviral iz prava. Služboval je kot [[pravni praktikant]] na dunajskem deželnem sodišču, od 1919 pa kotpostal odvetnik v Ljubljani. Po končanem študiju prava je v Ljubljani sodeloval pri Slovenski krščansko-socialni zvezi, Slovenski Straži in Orlu (njegov predsednik v letih 1925–27). Od novembra 1926 do januarja 1929 je bil poslevodeči podnačelnik [[SLSz|SLS]]. Leta 1927 je bil izvoljen v skupščino [[Ljubljanska oblast|Ljubljanske oblasti]]; bil je njen skupščinski predsednik in predsednik oblastnega odbora do razpustitve januarja 1929, nato pa je vodil oblastno samoupravo kot komisar do novembra 1929, ko je bila ukinjena. V letih 1931–33 je bil predsednik [[Slovensko katoliško akademsko starešinstvo|Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva]]. Od januarja 1933 do oktobra 1934 je bil konfiniran v [[Bosna|Bosni]] ([[Bileća]], [[Gacko]], [[Sarajevo]]).<ref>[http://ezb.ijs.si/fedora/get/sbl:1807/VIEW/ Slovenski biografski leksikon]</ref> 14. avgusta 1935 je bil eden od prvakov nekdanje [[SLSz|SLS]], ki so podpisali prijavo za pristop k novi politični stranki [[JRZ|Jugoslovanski radikalni zajednici]]. 10. septembra 1935 je bil navzoč na prvem sestanku izvršnega odbora [[JRZ]] v [[Beograd]]u; tega dne so ga tudi imenovali za novega [[ban]]a [[Dravska banovina|Dravske banovine]].<ref name="Maksimiljan Fras" /> V tem času je Natlačen zaradi številnih prizadevanj za izboljšanje gospodarske situacije, položaja kmetov in kulturne prenove, postal eden od najbolj priljubljenih slovenskih politikov. Spadal je v najožji krog [[Anton Korošec|Koroščevih]] političnih sodelavcev.<ref name="Maksimiljan Fras" />
 
=== Druga svetovna vojna===▼
Ob [[Tretji rajh|nemškem]] napadu na [[Poljska|Poljsko]] in vdoru [[Sovjetska zveza|sovjetskih]] čet v baltske države, na [[Finska|Finsko]], [[Besarabija|Besarabijo]] in [[Bukovina|Bukovino]], širjenju [[nacizem|nacizma]] in [[komunizem|komunizma]] po [[Evropa|Evropi]], se je Natlačen na zasedanju ''banskega sveta'' dne 12. februarja 1940 osredotočil na problem komunizma v pokrajini.
 
▲=== Druga svetovna vojna= ==
[[Slika:Marko Natlačen with italian soldiers 1930s.jpg|thumb|Natlačen z italijanskimi vojaki]]
[[Slika:Ljubljanski sosvet in mussolini.jpg|sličica|Natlačen in člani Ljubljanskega sosveta, na sestanku z Mussolinijem, 8. junija 1941]]
 
=== Dejavnost ob okupaciji ===
Ker se je [[Miha Krek]] ob napadu na [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] kot član emigrantske vlade umaknil v [[London]], je v Ljubljani vodstvo katoliške stranke doma prevzel zadnji ban Dravske banovine Natlačen.<ref name="Maksimiljan Fras"/>
 
Vrstica 24 ⟶ 27:
4. maja 1941, ob priključitvi [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] k fašistični Italiji, Natlačen in skupina uglednih Slovencev je poslala pismo hvaležnosti Mussoliniju. Fašistične oblasti so organizirale [[Konzulta|konzulto]], okupacijski sosvet, in vanj izbrale 14 slovenskih članov, med njimi Natlačena<ref>{{Cite book|title = To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|last = Kranjc|first = Gregor|publisher = University of Toronto Press|year = 2012|isbn = 978-1442613300|location = Toronto|pages = 61}}</ref>, in Natlačen in ostali člani konzulte so se 8. junija v Rimu sestali z Mussolinijem. Nato je Natlačen Mussoliniju napisal še eno pismo hvaležnosti, v katerem mu je obljubil zvestobo slovenskega naroda.<ref>{{Cite book|title = To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|last = Kranjc|first = Gregor|publisher = University of Toronto Press|year = 2012|isbn = 978-1442613300|location = Toronto|pages = 62}}</ref> Kmalu zatem zaradi nasprotovanja italijanskim oblastem, njenim nezakonitim ravnanjem s prebivalstvom Ljubljanske pokrajine, izstopil iz njega in se umaknil iz aktivnega političnega življenja.
 
=== Umik iz javnega življenja in umor ===
Kljub temuNatlačen je še naprej sodeloval v ilegalnih dejavnostih svoje stranke. in je med drugim ob koncuKonec leta 1941 je sooblikoval tajni program obeh najpomembnejših meščanskih strank, [[londonske točke]], v katerih so za cilj postavili obnovitev Kraljevine Jugoslavije, in pozneje razglasili četniško vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]] kot edino legitimno, vse ostale pa opredelili kot izdajalske. Natlačen je bil vodja SLS-a v Sloveniji, ko se je SLS-ovaSlovenska strankarska vojskalegija, Slovenskaoborožena legijaveja SLS, pridružila kolaborantski [[Prostovoljna protikomunistična milica|kolaborantskimProstovoljni MVACprotikomunistični enotammilici]], ter so se tako začeli uradno boriti na strani fašističnih okupatorjev.
 
Natlačen je po množičnem izgonu zavednih Slovencev v [[Srbija|Srbijo]] dal pobudo za skrivno navezavo stikov z izgnanimi katoliškimi politiki v Beogradu preko [[Rdeči križ Slovenije|Rdečega križa]]. Po tej poti so potem iz Ljubljane pošiljali v Beograd tudi določena finančna sredstva, s katerimi so poskušali oskrbovati izgnane Slovence v Srbiji.<ref name="Maksimiljan Fras"/>.
 
Dne 13. oktobra 1942 je [[Varnostno-obveščevalna služba]] OF po nalogu [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] [[Varnostno-obveščevalna služba]] na njegovemNatlačenovem domu nanj izvedla [[atentat]]. Atentator je bil v duhovnika preoblečen [[Franc Stadler - Pepe. Natlačena so potem pokopali na pokopališču pri [[Centralno pokopališče Žale|sv. Križu]], sedaj Žale. DaV biodziv komunistina lažjeNatlačenovo izbrisali spomin nanj,likvidacijo so poitalijanske koncuokupacijske vojneoblasti njegovustrelile grob24 oskrunili in posmrtne ostanke odnesli neznano kamtalcev.<ref name="Maksimiljan Fras">Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref>
 
Natlačen je bil pokopan na pokopališču pri [[Centralno pokopališče Žale|sv. Križu]], na današnjih Žalah. Po vojni so komunistične oblast njegov grob uničile in posmrtne ostanke prenesle na neznano mesto.<ref name="Maksimiljan Fras">Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> Jeseni leta 2007 so hoteliželeli podporniki v Natlačenovem rojstnem kraju postaviti NatlačnovNatlačenov doprsni kip, delo Draga Tršarja, vendar so si zaradi negativnega odziva javnosti premislili.
 
== Viri ==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Marko_Natlačen«