Uporabnik:Dhmo/Peskovnik: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Dhmo (pogovor | prispevki)
Dhmo (pogovor | prispevki)
Vrstica 6:
Herbolzheimer se je rodil leta 1935 v [[Bukarešta|Bukarešti]]. Leta 1951 je pobegnil iz [[Romunska ljudska republika|komunistične Romunije]] v [[Zvezna republika Nemčija|Zahodno Nemčijo]], leta 1954 pa se je preselil v [[ZDA]], kjer je obiskoval srednjo šolo Highland Park High School. V šoli je bil med glavnimi člani zborov in orkestrov, s kitaro pa je prav tako spremljal več skupin, ki so pogosto nastopale za številne organizacije in korporacije v okolici [[Detroit]]a. Leta 1957 se je vrnil v Nemčijo in začel z igranjem ventil pozavne, s katero je sodeloval v številnih manjših jazz zasedbah. Poskus, da bi se vrnil v Michigan je bil neuspešen, ker je bila njegova viza zavrnjena.<ref>John Martin, classmate Class of 1954</ref> Eno leto je študiral na konservatoriju v [[Nürnberg]]u. V 60. letih je igral v plesnem orkestru Radia Nürnberg in v orkestru [[Bert Kämpfert|Berta Kämpferta]]. Leta 1968 je postal član orkestra [[Hamburg|hamburškega]] gledališča (Deutsches Schauspielhaus), ki mu je dirigiral [[Hans Koller]]. Leta 1969 je Herbolzheimer ustanovil zasedbo Rhythm Combination and Brass (RC&B), za katero je napisal večino svojih aranžmajev. Ta big band je bil unikaten v tem, da je imel mednarodno zasedbo osmih trobil in le en saksofon, ki ga je igral [[Herb Geller]]. V orkestru je sodelovalo več znanih trobilcev, kot so [[Allan Botschinsky]] (Danska), [[Art Farmer]] (ZDA), [[Duško Gojković]] (Srbija), [[Palle Mikkelborg]] (Danska), [[Ack van Rooyen]] (Nizozemska) in [[Jiggs Whigham]] (ZDA). Ritem sekcija je bila sestavljena iz dveh klaviatur, kitare, basa, bobnov in tolkal, njeni člani pa so bili tudi [[Dieter Reith]] (Nemčija), [[Philip Catherine]] (Belgija), [[Niels-Henning Ørsted Pedersen]] (Danska), [[Bo Stief]] (Danska), [[Alex Riel]] (Danska), [[Grady Tate]] (ZDA) in [[Nippy Noya]] (Indonezija). Pri posebnih dogodkih so v orkestru sodelovali še drugi glasbeniki, osnovna zasedba pa je več let ostala nespremenjena. Konec 70. let je orkester uspešno gostoval in koncertiral z "jazz gala" programom in gosti, kot so [[Esther Phillips]], [[Stan Getz]], [[Nat Adderley]], [[Gerry Mulligan]], [[Toots Thielemans]], [[Clark Terry]] in [[Albert Mangelsdorff]]. V poznejših letih je RC&B izvedel več turnej, igral v številnih TV oddajah in nastopil na številnih jazz festivalih. Kasneje se je orkester preoblikoval v klasični big band, s katerim je sodelovalo več znanih mednarodnih glasbenih izvajalcev, kot sta [[Dianne Reeves]] in [[Chaka Khan]]. Orkester je deloval vse do Herbolzheimerjeve smrti.
 
Leta 1972 je Herbolzheimer napisal glasbo za otvoritev [[Poletne olimpijske igre 1972|Poletnih olimpijskih iger 1972]] v [[MünchenMünchn]]u, ki jo je izvedel orkester [[Kurt Edelhagen|Kurta Edelhagna]]. Leta 1974 se je Rhythm Combination & Brass udeležil televizijskega tekmovanja v belgijskem mestu [[Knokke]], na katerem so osvojili nagrado ''Golden Swan Award''. Orkester je zmagal tudi na tekmovanju ''International Jazz Composers Competition 1974'' v [[Monako|Monaku]]. Herbolzheimerjevi aranžmaji vsebujejo značilno zmes [[swing]]a, [[latinskoameriška glasba|latinskoameriške glasbe]] in [[rock]]a.
 
V 70. in 80. letih je Herbolzheimer kot aranžer in dirigent vodil svoj orkester na skoraj vseh večjih nemških televizijskih postajah, pri tem pa je spremljal znane ameriške glasbenike, kot so [[Ella Fitzgerald]], [[Benny Goodman]], [[Sammy Davis, Jr.]], [[Dizzy Gillespie]] in [[Al Jarreau]].