Rimsko cesarstvo: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 72:
== Življenje v Rimskem cesarstvu ==
Življenje je v vseh mestih v rimskem cesarstvu potekalo '''približno enako'''. Rimski državljani so imeli več pravic kot drugi. Ti državljani so se delili na [[plebejci|plebejce]] in [[patricij|patricije]]. Ostali so bili večinoma [[sužnji]] in tujci (v 3. stoletju pr. n. št. so dobili tudi ostali poleg plemičev [[volilna pravica|volilno pravico]], kritično stanje in napetosti med slednjima dvema stranema so pripeljale celo do državljanske vojne). Rimsko državljanstvo se je lahko pridobilo le z okoli 30-letnim delom v [[pomožna pehota|pomožni pehoti]]. S tablico o državljanstvu se je državljanstvo prenašalo iz roda v rod. Sužnje so zajeli večinoma po obleganjih mest in vasi. Praktičen primer: Po bitki z [[Galci]] so Rimljani popolnoma strli vojsko. Vasico so oropali, jo požgali, zaplenili živino, orožje. Ženske so posilili ter jih z otroki in nekaj moškimi nagnali na prisilno delo: v rudnik, v [[suženjstvo]] ali v areno (kot [[gladiator]]je). Delavci v rudnikih železa, npr. v [[Galija|Galiji]], mnogokrat niso nikoli več videli sonca. Sužnji so garali za manj ali bolj stroge gospodarje. Včasih so jih gospodarji tudi osvobodili (dokaz je bil pergament s pečatom), sužnji pa so imeli tudi težja dela: pogosto so morali poleti z gora privaliti led za pijačo, poleg tega so si pogosto mastne roke na gostijah gosti brisali kar v njihove lase. V areni so se znašli večinoma močni ujetniki, redke ženske, bankrotiranci, sem in tja tudi državljan, premamljen z nagradami. Trening je bil mučen; pogosto so učitelji silili učence jesti tudi npr. pepel. Včasih so gradili stavbe, ki so se zaradi velikosti pogosto zrušile. [[Gaj Avgust Oktavijan]] je prvi omejil gradnjo stavb na zgolj tri nadstropja. Ker so bili Rimljani navdušeni vrtnarji, so z okenskih polic verjetno pogosto padali cvetlični lonci. Bogataši so imeli ogromne vile z bazeni in odprtimi dvorišči. Mesta so povezovale močne [[rimska cesta|rimske ceste]], voda iz [[akvadukt (vodovod)|akvadukt]]ov, ki so se stekali v vodnjake na glavnem trgu, je bila brezplačna. Ogled javnih iger in kopanje v toplicah je bilo prav tako brezplačno, iz tega je tudi nastalo rimsko pravilo za ohranjanje miru: ''Kruha in iger!'' Prevoze so zaradi dnevnega vrveža raje opravljali ponoči.
== Principat in dominat ==
Vrstica 79:
== Propad Rimskega cesarstva ==
{{Glavni|Zgodovina Rimskega imperija}}
V '''3. stoletju''' so se v Rimski državi vedno bolj kazali očitni znaki krize. Vzroki so bili v prvi vrsti ekonomski, ki pa so bili tesno povezani tudi z drugimi aspekti rimskega načina življenja. Rimsko gospodarstvo je bilo ves čas rimskega cesarstva močno odvisno od cenenega dela sužnjev, ko pa se je v 2. stoletju širjenje Rimskega imperija ustavilo, se je prekinil tudi stalni dotok suženjske delovne sile. Prav tako se je vedno bolj '''zmanjševalo število rojstev''' (prebivalstvo je padlo od 30 milijonov na začetku cesarstva na vsega 10 milijonov okrog leta 300), kar je pomenilo, da je primanjkovalo delovne sile, posledično pa je ostalo vedno več zemlje neobdelane.
Zato je bila država prisiljena aktivnemu prebivalstvu poviševati davke, saj je obramba mej cesarstva, vedno večji stroški za podporo rimskemu prebivalstvu in razvejana [[birokracija]] zahtevala vedno več sredstev. Zaradi povišanega davčnega pritiska na kmete, je veliko število kmetov našlo rešitev v begu in se je pričelo ukvarjati s [[pirat]]stvom in cestnim roparstvom.
V poznem obdobje rimskega cesarstva je velik problem predstavljala tudi [[inflacija]]. Pomanjkanje denarja so cesarji reševali s kovanjem malo vrednega [[denar]]ja. Posledica je bila, da je pričela upadati trgovina in da je [[menjalno gospodarstvo]] pričelo izpodrivati denarnega.
Zaradi ekonomskega propadanja je za državo vedno večje breme predstavljala podpora revnemu rimskemu prebivalstvu, vse bolj pa se je razmahnilo tudi izkoriščanje te socialne pomoči, saj se zaradi bogate pomoči in razvrednotenega gospodarstva ljudem ni več dalo delati. Na splošno je veljalo, da je Italija vedno bolj postajala zajedavec preostalih [[provinca|provinc]] imperija, ki je zahtevala vedno več sredstev, ne da bi pri tem karkoli proizvajala. Drsenje rimske [[država|države]] v propad je skušal zaustaviti cesar [[Dioklecijan]], ki pa so se mu reforme posrečile le delno, spet z drugimi pa je še poglobil <u>gospodarsko krizo.</u>
Gospodarskim težavam so se pridružile tudi težave v rimski vojski, ki je bila eden od stebrov rimske moči. Sistem, ki je od [[Marij]]a naprej slonel na svobodnih rimskih državljanih, ki so služili rimsko vojsko 20 let, za kar so po končani vojaški službi prejeli zemljo, se je nahajal v težavah, ker je bilo vedno manj Rimljanov pripravljenih služiti vojsko. V rimski vojski so zato novačili vedno več tujih, zlasti [[germani|germanskih]] plačancev - ([[Foederati|federatov]]), ki so se naselili na rimskem ozemlju, zlasti na obmejnih področjih, ter v zameno za vojaško službo dobili zemljo. Vprašljiva pa je bila njihova zvestoba rimski državi in njihova pripravljenost braniti mejo pred svojimi germanskimi rojaki.
| |||