Ali-paša Rizvanbegović: Razlika med redakcijama

dodanih 3.050 zlogov ,  pred 2 letoma
brez povzetka urejanja
m (slog)
Brez povzetka urejanja
Hercegovski pašaluk (''ejalet'') je bil ustanovljen prav zanj kot nagrada za pomoč pri zatiranju upora [[Husein Gradaščević|Huseina Gradaščevića]] proti Osmanskemu cesarstvu. Po odkritju, da je snoval načrte za svojo neodvisno oblast v [[Hercegovina|Hercegovini]], je bil odstavljen in domnevno usmrčen.
==Življenje==
Ali-paša Rizvanbegović je bil rojen leta 1783 v Begovini pri Stolcu, Hercegovina. Ko je bil star trideset let, je bil imenovan za kapudana rojstnega mesta. Na tem položaju je ostal do leta 1833.
 
===Zatiranje bosanske vstaje===
[[Slika:Gradascevicmap3.PNG|thumb|levo|300px|Ozemlje pod oblastjo Ali-paše Rizvanbegovića in njegovih zaveznikov (temnejša barva)]]
 
Ostro je nasprotoval bosanski vstaji leta 1831, ki jo je vodil Husein Gradaščević. Iz Stolca je naredil trdno oporišče sil, zvestih Osmanskemu cesarstvu. Pri tem mu je pomagal lojalist [[Smail-aga Čengić]], kapudan Gackega, ki je enako postopal v svoji kapitaniji.
 
V prvi fazi upora je dal zatočišče osmanskemu guvernerju Namik-paši, pobeglemu iz [[Travnik, Bosna|Travnik]]a. Uporniška vojska iz Sarajeva se je odpravila v napad na Stolac, ko je izvedela, da je Namik-paša zapustil mesto, pa je napad ustavila.
 
V zadnjih mesecih leta 1831 so uporniki sprožili splošno ofenzivo proti lojalističnim kapudanom, s katero so nameravali streti domače nasprotnike vstaje in privesti celo Hercegovino pod svojo oblat. Uporniške sile pod vodstvom livanjskega kapudana Ibrahim-bega Fidrusa so napadle in premagale ljubuškega kapudana Sulejman-bega.
 
Po zmagi je večina Hercegovine prišla v roke upornikov. Uporniki so začeli oblegati Stolac, ki ga je Ali-paša Rizvanbegović dobro branil. Ko je Ali-paša Rizvanbegović na začetku marca 1832 prejel sporočilo, da so uporniki zaradi zime izčrpani, je prebil blokado in pognal oblegovalce v beg. Uporniki so iz Sarajeva poslali vojsko pod poveljstvom Mujage Zlatarja, ki naj bi okrepila oblegovalce Stolca. Ko so do upornikov prispele novice o bližajoči se veliki osmanski ofenzivi, so njegovo vojsko 16. marca 1832 odpoklicali.
 
[[Slika:Tsars Mosque.jpg|thumb|levo|250px|Hercegovske okrepitve Ali-paše Rizvanbegovića so osvojile [[Carska mošeja, Sarajevo|Carsko mošejo]] v Sarajevu in uničile vojsko sultanovih nasprotnikov]]
 
Ko so osmanske vojske v naslednjih mesecih obkolile Sarajevo, sta se jim pridružila tudi Ali-paša Rizvanbegović in njegov zvesti zaveznik [[Smail-aga Čengić]] iz Gackega. Njuni vojski sta 4. junija prišli na Stup na cesti med Sarajevom in [[Ilidža|Ilidžo]], kjer se je že vodila dolga, intenzivna bitka med glavnino osmanske vojske in uporniško vojsko pod poveljstvom samega Gradaščevića.
 
Vojska hercegovskih lojalistov je z boka napadla Gradaščevićevo vojsko in se prebila skozi njene vrste. Napad je bil nepričakovan in je prisilil upornike k umiku Sarajevo. Vodje upora so sprevideli, da je nadaljevanje upora brezupno. Cesarska vojska je 5. junija 1832 osvojila Sarajevo, Gradaščević pa je pobegnil v [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]].
 
[[Slika:Western Herzegovina 1760 flag.svg|thumb|250px|Ali-pašo Rizvanbegovića je sultan [[Mahmud II.]] za sodelovanje v zatiranju bosanske vstaje nagradil z zanj ustanovljenim [[Hercegovski pašaluk|Hercegovskim pašalukom]], ki je bil po njegovi smrti leta 1851 ukinjen]]
 
==Sklici==
{{sklici|2}}
38.653

urejanj