Smail-aga Čengić: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 60:
Konec septembra 1840 so Črnogorci zvabili Čengića in njegovo vojsko globoko na svoje ozemlje, ponoči napadli njegov tabor in jih pobili. Napad se je zgodil v vasi Mljetičak, severno od [[Nikšić]]a. Med padlimi je bil tudi Smail-aga. Po smrti so mu odsekali glavo in jo odnesli Njegošu na Cetinje. Njegoš je Cerovića iz hvaležnosri imenoval za senatorja.<ref name=ref1/><ref name=ref2/><ref name=ref10> Zlatar, Zdenko (2007). ''The Poetics of Slavdom: Part III: Njegoš''. Peter Lang. str. 469. ISBN 978-0-8204-8135-7. Pridobljeno 25. marca 2014.</ref><ref>Wendy Bracewell. ''"Yugoslavia and its Historians, Understanding the war of 1990s"''.</ref> Dogodki so bogato opevani v srbski epski poeziji.<ref>Chadwick, H. Munro; Chadwick, Nora K. (31. oktober 2010). ''The Growth of Literature''. Cambridge University Press. ISBN 978-1-108-01615-5. Pridobljeno 25. marca 2014.</ref>
==Zapuščina==
===Ljudsko izročilo===
Smail-aga Čengić je glavna oseba v slavni Madžuranićevi epski pesnitvi ''Smrt Smail-age Čengića'', objavljeni v časopisu Iskra leta 1846. Sodobni nemški pisatelj in pesnik Dr.F. S. Kraus trdi, da je njegov opis v pesnitvi zelo ''"pristranski in hinavski"'' in ga ne prikazuje takšnega, kot je bil.<ref name=ref1/>
Dr Kraus je precej ostro napisal:
{{Quote|''Smail-Aga v Mažuranićevi pesmi je opisan napačno in nepošteno. Naše simpatije so s krepkim in neustrašnim junakom Smail-Ago Čengićem in ne z grčavimi pocestniki iz Črne gore. Čengić je bil pravi Slovan, njegovi morilci pa patetični strahopetni pridaniči.''|source=citirano iz "Hrvatsko kolo", str. 105 in 106.<ref name=ref1/><ref name=ref6/>}}
[[Vuk Stefanović Karadžić]] je bil Smail Agin sodobnik in se je z njim večkrat srečal na potovanjih po Bosni in Hercegovini. V nasprotju z Madžuranićem o njem piše precej pozitivno. Za Vuka ni bil samo poosebljenje osmanske oblasti, pač pa predvsem bosanski Slovan z ogromnim prestižem, ugledom in vplivom med bosanskimi Slovani, ne samo islamske, temveč tudi krščanske verske pripadnosti.
Vuk Karadžić je o njem zapisal:
{{Quote|''Družina Čengić je zajemala obdobje od svojih prvih plemičev v Kraljevini Bosni do kapitanov osmanskega prava v osmanski Bosni in Hercegovini. V naših ljudskih pesmih so bili alaj begi in paše. Pesmi pripovedujejo o njihovih palačah in trdnjavah v Zagorju, čeprav je bil Smail Agin sedež v Lipniku pri Gacku, kjer še danes živijo njegovi sinovi. Za Smail Ago so verjeli in govorili, da je bil največji in najdrznejši junak v celem Osmanskem cesarstvu.''|source=— Vuk Karadžić (1845).<ref name=ref1/><.<ref name=ref2/>}}
==Sklici==
| |||