Smail-aga Čengić: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
uvod |
življenje |
||
Vrstica 34:
Leta 1831-1832 se je kot osmanski general vojskoval proti [[Husein Gradaščević|Huseinu Gradaščeviću]], vodji bosanskega upora proti osmanski oblasti.
Smail-ago Čengića je ubil Novica Cerović kot maščevanje za uboj mlajšega brata
==Življenje==
===Otroštvo===
Rojen je bil leta 1778 ali 1780 v vasi Jelašce<ref name=ref4>Prokopije Čokorilo; Joanikije Pamučina; Staka Skenderova (1976). ''Ljetopisi''. Veselin Masleša.</ref> v Bosanskem sandžaku, 35 km od Kalinovika (sedanja [[Bosna in Hercegovina]]). Oče Ibrahim je bil iz družine Čengić, ene do najuglednejših osmanskih bosanskih družin.<ref name=ref4/> Oče mu je umrl, ko je bil še mlad.<ref name=ref4/>
===1809-1813===
Kot mlad častnik in mlad general se je od leta 1809 do 1913 med [[Prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] bojeval s srbskimi vstajniki in od leta 1809 do 1810 z vstajniki v [[Egipt]]u.
===1814–?===
Okoli leta 1814 je prišel v Gacko in se naselil v okolici Cernice. Od tam se je preselil v Lipnik pri Havtovcu. V Lipniku je kot [[kapudan]] zgradil majhno [[Mošeja|mošejo]], znano kot Čengićev stolp, in več stanovanjskih zgradb. V širši okolici Gacka in vzhodni Hercegovini je zgradil več kapudanskih stolpov in v Mali Gračanici, Srdjevcih, Lukavici, Fojnici in Cernici več vil in hiš.<ref name=ref1/><ref>Bašagić, Safvet-beg (1897). "Najstariji ferman begova Čengića". Glasnik muzeja Bosne i Hercegovine volumen IX (bosanščina). Sarajevo.</ref><ref name=ref6>Hernes, Moric (1894). "Dinarska putovanja - Kulturne i slike prirode iz Bosne i Hercegovine". Glas Trebinja (bosanščina). glastb.com. Pridobljeno 10. avgusta 2013.</ref>
===1835===
Leta 1835 sta se Smail-aga in paša Plevlja dogovorila za umor drobnjaškega srbskega pravoslavnega duhovnika Milutina Cerovića. Ceroviča so sredi mesta ubili Turki in ga obglavili.<ref name=ref7>Marko A. Vujacić (1951). ''Znameniti crnogorski junaci: po istoriskim podacima, tradiciji i narodnoj pjesmi''. Narodna Knjiga. str. 33.</ref> Cerovićev sin Novica, vodilni poglavar Drobnjaka, je skupaj z drugimi plemenskimi poglavarji za njegovo smrt obtožil Osmane.<ref name=ref4/>
===Vzhodna Hercegovina (1836-1838)===
Leta 1836 so srbski plemenski poglavarji iz okolica Grahova ob severni črnogorski meji s Hercegovino, ki so bili še vedno fevdalci muslimanskih guvernerjev Hercegovine, odklonili plačilo glavarine (''[[Harač|haraç]]''), ki so jo plačevali odrasli nemuslimani. Ker so potrebovali pomoč od zunaj, so se razglasili za podložnike črnogorskega vladike [[Petar II. Petrović Njegoš|Petra II. Petrovića Njegoša]] in dobili podporo Črne gore. Ali-paša Rizvanbegović, takrat mostarski vezir, se je odločil upor zatreti in na začetku avgusta napadel Grahovo. Ko je mesto padlo, je ukazal svoji vojski, da polovi upornike in do tal požge mesto. Nekaj sto Črnogorcev pod poveljstvom Njegoševega brata Džoke je napadlo Osmane in poskušalo osvoboditi ujetnike. Na začetku napada jim je uspelo rešiti vodjo lokalnega klana in njegovo spremstvo, potem pa jih je preplavila osmanska konjenica. V spopadu je bilo ubitih devet članov klana Petrović-Njegoš. Vladikovega mladoletnega brata Džoka naj bi osebno ubil Čengić. Džoko in štirideset drugih bojevnikov so Osmani razsekali. Džokove okončine so javno razstavili.
Plemenske poglavarje Grahova so prisilili na prisego zvestobe Osmanskemu cesarstvu in jim dovolili vrnitev na domove. Prisega jih je prisilila, da so se morali odreči maščevanju za pobite sonarodnjake.
Novica o porazu v Grahovem se je hitro razširila tudi preko meja Črne gore. Njegoš je bil leta 1837 prisiljen odpotovati v [[Sankt Peterburg]] in se pred Rusi zagovarjati za svoja dejanja. Leta 1838 je Črna gora pod ruskim pritiskom sklenila z Osmanskim cesarstvom mirovni sporazum, ki je prinesel samo kratek predah v spopadih in obglavljanjih, ki so se kmalu zatem nadaljevala.
==Sklici==
| |||