Okostje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zamenjava strani s/z 'thumb|Pogled na okostje moškega s treh strani '''Okóstje''' ne obstaja.{{Wikislovar|okostje|Okostje}} * človeški skelet|okostje...' Oznaki: zamenjano vizualno urejanje |
m vrnitev sprememb uporabnika 213.172.246.15 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Turkmen Oznaki: vrnitev SWViewer [1.3] |
||
Vrstica 1:
[[Slika:3D Male Skeleton Anatomy.png|thumb|Pogled na okostje moškega s treh strani]]
'''Okóstje''' ali '''skelét''' je v [[biologija|biologiji]] sistem, ki nudi oporo živečim organizmom. Izraz se v prenesenem smislu uporablja tudi pri nebioloških strukturah, denimo žerjavih in zgradbah).
'''Okóstje''' ne obstaja.{{Wikislovar|okostje|Okostje}}▼
* [[človeški skelet|okostje človeka]] nema ga▼
Okostja navadno razvrščamo v tri vrste: zunanji ([[zunanji skelet|eksoskelet]]), notranji ([[endoskelet]]) in na tekočini zasnovan ([[hidrostatski skelet]]); slednjega pogosto obravnavajo ločeno od prvih dveh, saj ne vsebuje trdnih opornih struktur.
Veliki zunanji skeleti nosijo sorazmerno manjše obremenitve kot notranji skeleti iste velikosti, zato imajo številne večje živali, denimo vsi [[vretenčarji]], notranje skelete. Primere zunanjih skeletov najdemo pri [[členonožci]]h (''Arthropoda'') in [[mehkužci]]h (''Mollusca''): okostje tvori trdo zunanjo lupino, ki varuje notranje organe.
Zunanji skelet je ob opori tudi zunanja zaščita, vendar omejuje rast organizma. Organizmi iz debel mehkužcev in členonožcev so razvili različne rešitve, kako zaobiti to omejitev. Večina mehkužcev ima kalcificiran oklep, katerega premer se z rastjo živali povečuje, a tako, da se pri tem ohranja oblika. Členonožci po drugi strani svoj skelet zavržejo. Proces je znan kot [[levitev]]. Med levitvijo členonožec odvrže stari skelet, zatem pa se regenirira novi, ki zatem na različne načine (kalcifikacija, sklerotizacija) otrdi.
Notranji skelet sestavljajo trdne strukture znotraj telesa, ki jih premika [[mišica|mišičje]]. Če so te strukture mineralizirane (okostenele), kot so pri ljudeh in drugih sesalcih, jim pravimo [[kost]]i. Druga pomembna sestavina skeleta je [[hrustančevina|hrustanec]], ki podpira in dopolnjuje okostje. Pri človeku obliko [[nos]]u in [[uhelj|uhljev]] podpira hrustanec. Nekateri organizmi imajo celoten skelet izključno iz hrustanca in povsem brez kalcificiranih kosti – zgled so ribe [[hrustančnice]], denimo [[morski psi|morski pes]]. Kosti in druge trdne strukture povezujejo [[ligament]]i, z mišičjem pa jih povezujejo [[kita|kite]].
Hidrostatski skelet je podoben z vodo napolnjenemu balonu. Razširjen je predvsem pri [[ožigalkarji]]h (''Cnidaria''; [[koralnjaki]], [[klobučnjaki]] ipd.) ter [[kolobarniki]]h (''Annelida''; npr. [[pijavke|pijavka]]). Te živali se premikajo tako, da krčijo mišice, ki obkrožajo s tekočino napolnjeno vrečo. S tem v njej ustvarjajo tlak, kar povzroči gibanje. Živali, kot so zemeljski črvi, uporabljajo hidrostatski skelet za to, da pri premikanju spreminjajo svojo obliko iz dolge in tanke v kratko in čokato. Primer hidrostatskega skeleta pri človeku je [[erekcija]] [[penis]]a pri moškem in [[ščegetavček|ščegetavčka]] pri ženski.
== Glej tudi ==
[[Kategorija:Okostje|*]]
| |||
