Sveta Helena (otok): Razlika med redakcijama

dodanih 1.354 zlogov ,  pred 7 meseci
=== Zgodovina otoka od 1502 do 1658 ===
Po zgodovinskih zapisih naj bo otok, [[21. maj]]a 1502, prvi opazil galicijski navigator João da Nova, ki je plul za portugalsko krono, otoku pa so dali ime Sveta Helena po Heleni iz Carigrada. V članku objavljenem leta 2015 je navedeno, da naj bi bil 21. maj verjetno protestantski ne pa katoliški ali pravoslavni praznik. Datum odkritja je namreč prvi navedel Jan Huyghen van Linschote leta [[1596]], pri tem naj bi se zmotil saj naj bi otok odkrili nekaj desetletij pred [[Reformacija|reformacijo]] in začetkom [[Protestantizem|protestantizma]].<ref>Ian Bruce, 'St Helena Day', Wirebird The Journal of the Friends of St Helena, no. 44 (2015): 32–46.[http://sainthelenaisland.info/sthelenadayarticleianbruce.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151016033235/http://sainthelenaisland.info/sthelenadayarticleianbruce.pdf |date=16 October 2015 }}</ref><ref>Jan Huyghen van Linschoten, Itinerario, voyage ofte schipvaert van Jan Huygen Van Linschoten naer Oost ofte Portugaels Indien, inhoudende een corte beschryvinghe der selver landen ende zee-custen... waer by ghevoecht zijn niet alleen die conterfeytsels van de habyten, drachten ende wesen, so van de Portugesen aldaer residerende als van de ingeboornen Indianen. (C. Claesz, 1596)[https://web.archive.org/web/20180502140054/https://books.google.co.uk/books?id=UbVOAAAAcAAJ].</ref><ref>Jan Huygen van Linschoten, John Huighen Van Linschoten, His Discours of Voyages into Ye Easte [and] West Indies: Divided into Foure Bookes (London: John Wolfe, 1598).[https://books.google.com/books?id=nRN-HgO3tREC&pg=PA172]</ref> Alternativni datum odkritja [[3. maj]] je verjetno bolj verodostojen saj je to praznik najdbe križa Sv. Helene v [[Jeruzalem]]u in ga navajata Odoardo Lopes in sir Thomas Herbert.
 
[[File:Retrato de D. Francisco de Almeida (após 1545) - Autor desconhecido (cropped2).png|thumb|left|Portugalski podkralj [[Francisco de Almeida]] je otok obiskal leta 1505, ostali portugalski raziskovalci kot so João da Nova in Estêvão da Gama so otok obiskali leta prej.]]
 
Druga teorija o odkritju otoka pravi, da naj bi Nova dejansko odkril otok Tristian da Cunha 2.430 km južneje ter, da naj bi Sv. Heleno odkrila ena izmed ladij v ekspediciji Estêvão de Gama [[30. julij]]a [[1503]] (o tem naj bi poročal uradnik Thomé Lopes). Thomé Lopes je zarisal otok na zemljevid s precejšno točnostjo glede na smer in lokacijo [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokov]], [[Sao Tome in Principe|São Tome]], [[Ascension]] in [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]].<ref>''The Voyage from Lisbon to India'', 1505–06, being an account and journal by Albericus Vespuccius, translated from the contemporary Flemish [by George Frederick Barwick and Janet M. E. Barwick], and edited with prologue and notes by C. H. Coote. [With the text of the original entitled "Die reyse va Lissebone" in facsimile.], Published by B. F. Stevens in 1894.</ref>
</ref> Drevesa naj bi posadili Portugalci, verjetno so posadili sadike in ne odraslih dreves. Za rezbarije so morale biti te dovolj velike že pred letom 1510, ko so jih odposlali in posadili na otoku, to seje verjetno zgodilo že nekaj let po odkritju otoka.
 
Po tretji teoriji o odkritju otoka naj bi tega odkril portugalski plemič in bojevnik Dom Garcia de Noronha. Ta naj bi ga opazil na svoji poti proti [[Indija|Indiji]] pozno leta [[1511]] ali pa v začetku leta [[1512]]. Navigator je vrisal otok v pomorke karte zato se sklepa, da so od takrat naprej začeli otok redno uporabljati kot vmesno oskrbovalno postojanko med [[Evropa|Evropo]] in Indijo.<ref>{{Cite book|title=The Portuguese in India and other studies, 1500-1700 (Ch. XVII - The Portuguese and Saint Helena)|last=Disney|first=A.R.|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-138-49378-0|pages=217–219}}</ref><ref>Rowlands, Beau W. ‘Ships at St Helena, 1502-1613’. Wirebird: The Journal of the Friends of St Helena No 28 (Spring 2004): 5–10.[https://www.friendsofsthelena.com/upload/files/Ships_at_St_Helena,_1502-1613.pdf Full Paper]</ref>
 
 
Portugalci so otok našli nenaseljen, brez dreves in sveže vode. Na otok so naselili živino, zelenjavo in sadno drevje zgradili so tudi kapelo in nekaj hiš. Zgodba po kateri naj bi João da Nova na otoku zgradil kapelo z ostanki ene od nasedlih ladij se je izkazala za napačno oz. narobe razumljeno.<ref>Schulenburg, Alexander H. ‘Joao Da Nova and the Lost Carrack’. Wirebird: The Journal of the Friends of St Helena 16 (Autumn 1997): 19–23.[https://www.friendsofsthelena.com/upload/files/Joao_da_Nova_and_the_Lost_Carrack.pdf Full Paper]</ref> Na otoku ni bilo stalne naselbine je pa bil pa ta pomembno postajališče za ladje in vir hrane za ladje na poti med Evropa in Azijo preko rta dobrega upanja. Na otoku so dostikrat pustili bolne mornarje, da so okrevali nato pa so se ti vkrcali na naslednjo ladjo, ki je priplula mimo.<ref>{{citation|last=Knowlson |first=James R. |title=A Note on Bishop Godwin's "Man in the Moone:" The East Indies Trade Route and a 'Language' of Musical Notes |journal=[[Modern Philology]] |year=1968 |volume=65 |issue=4 |pages=357–91 |jstor=435786 |doi=10.1086/390001}}</ref>
 
Na otoku se je verjetno ustavil tudi Sir [[Francis Drake]] med svojo potjo potjo okoli sveta (1577- 1580).<ref>''Drake and St&nbsp;Helena'', privately published by Robin Castell in 2005</ref> Za tem so otok obiskali tudi drugi angleški pomorščaki s tem pa je otok postal tudi vedno bolj znan med pomorščaki. Angleške vojne ladje so otok izkoriščale za plenjenje portugalskih ladij, ki so se vračale iz Indije.
 
Z razvojem trgovine z daljnim vzhodom so otok začeli vedno bolj pogosto uporabljati Nizozemci. Med tem pa so Portugalci in Španci otok opustili saj so začeli uporabljati pristanišča na zahodni afriški obali, ki so bila dosti bolj varna saj se je začelo vedno pogosteje dogajalo da so angleški in nizozemski mornarji napadali njihove ladje, uničili živino, plantaže in objekte na otoku.
2.324

urejanj