Sveta Helena (otok): Razlika med redakcijama

dodanih 1.058 zlogov ,  pred 7 meseci
 
=== Britanska Vzhodnoindijska družba (1658-1815) ===
[[File:Thornton, St Helena.jpg|thumb|left|Pogled na Sv. Heleno okoli leta 1790]]
Leta [[1657]] je [[Oliver Cromwell]] [[Britanska vzhodnoindijska družba|Britanski vzhodnoindijski družbi]] podelil listino za upravljanje s Sv. Heleno. Naslednje leto se je podjetje odločilo, da otok utrdi in kolonizira z rastlinami. Dolgo časa je veljalo, da je bila velika večina prvih naseljencev otoka prebivalcev Londona potem ko so ti ostali brez vsega po velikem londonskem požaru leta [[1666]]. Ta zgodba se je izkazala za mit. Prvi guverner kapitan John Dutton je prišel na otok leta [[1659]] s čimer je Sv. Helena postala ena prvih angleških kolonij izven [[severna Amerika|Severne Amerike]] in [[Karibi|Karibov]]. Zgrajena je bila utrdba in hiše. Po povratku britanske monarhije, leta [[1660]], je Vzhodno indijska družba dobila kraljevo listino s katero je dobila pravico utrditi in kolonizirati otok. Utrdbo na otoku so preimenovali v James Fort mesto pa v Jamestown v čast vojvode Yorškega, ki je kasneje postal angleški kralj James II.
 
Leta [[1657]] je [[Oliver Cromwell]] [[Britanska vzhodnoindijska družba|Britanski vzhodnoindijski družbi]] podelil listino za upravljanje s Sv. Heleno. Naslednje leto se je podjetje odločilo, da otok utrdi in kolonizira z rastlinami.<ref>{{cite web|url=http://www.sthelena.se/history/cron.txt|title=Historical Chronology|publisher=St. Helena Foundation|access-date=21 July 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120716231341/http://www.sthelena.se/history/cron.txt|archive-date=16 July 2012|url-status=dead}}</ref> Dolgo časa je veljalo, da je bila velika večina prvih naseljencev otoka prebivalcev Londona potem ko so ti ostali brez vsega po velikem londonskem požaru leta [[1666]]. Ta zgodba se je izkazala za mit.<ref>St Helena and the Great Fire of London[https://www.friendsofsthelena.com/upload/files/St_Helena_and_the_Great_Fire_of_London.pdf Full Paper]</ref> Prvi guverner kapitan John Dutton je prišel na otok leta [[1659]] s čimer je Sv. Helena postala ena prvih angleških kolonij izven [[severna Amerika|Severne Amerike]] in [[Karibi|Karibov]]. Zgrajena je bila utrdba in hiše. Po povratku britanske monarhije, leta [[1660]], je Vzhodno indijska družba dobila kraljevo listino s katero je dobila pravico utrditi in kolonizirati otok. Utrdbo na otoku so preimenovali v James Fort mesto pa v Jamestown v čast vojvode Yorškega, ki je kasneje postal angleški kralj James II.
 
Med januarjem in majem [[1673]] je [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] začasno zasedla otok, po prihodu angleških okrepitev pa je otok ponovno prišel pod nadzor Britanske vzhodnoindijske družbe. Podjetje je imelo zelo veliko težav pri privabljanju novih priseljencev med prebivalci otoka pa je pogosto prihajalo, do nemirov in uporov. Zaradi ekoloških težav kot so krčenje gozdov, erozije tal, škodljivcev in suše je leta [[1715]] guverner Isaac Pyke napovedal, do prebivalstvo otoka preselil na [[Mauritius]]. To se ni zgodilo, družba pa je še naprej zaradi strateške lege otoka subvencionirala skupnost. Popis leta [[1723]] je zabeležil 1.110 ljudi od tega je bilo 610 sužnjev.
V osemnajstem stoletju so težave na otoku poizkušali rešiti s sejanjem dreves, izboljšanjem infrastrukture, odpravljanjem korupcije, izgradnjo bolnišnic, izboljšanjem pridelka in živine, nadzorom nad uživanjem alkohola in uvedbo zakonskih reform. Od leta [[1770]] je tok užival dolgoletno blaginjo. Leta [[1775]] je otok obiskal kapitan [[James Cook]] na poti okoli sveta. Cerkev Sv. Jamesa v Jamestownu je bila zgrajena leta [[1774]] , Plantation Houste, ki je uradno bivališče guvernerja pa je bila zgrajena v letih 1791 – 1792.
 
Otok je leta 1676 obiskal [[Edmond Halley]] (astronom, matematik, fizik,...) in tam postavil 7,3 m dolg teleskop za opazovanje zvezd na južni polobli. Teleskop je bil postavljen pri cerkvi Sv. Matije na 680 m visokem hribu v okrožju Longwood. Hrib so kasneje poimenovali po njem Mount Halley.<ref>[http://www.g4g4.com/pMyCD5/HISTORY/GAZ2.DOC Gazetteer – p. 7. MONUMENTS IN FRANCE – page 338] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110716083646/http://www.g4g4.com/pMyCD5/HISTORY/GAZ2.DOC |date=16 July 2011 }}</ref>
 
V tem obdobju je bila Sv. Helena pomembno pristanišče Britanske vzhodnoindijske družbe. Ladje so se na otoku vstavljale na povratni poti iz Indije in [[Kitajska|Kitajske]]. Na otoku so lahko napolnile zaloge vode in hrane v vojnem času pa so oblikovale konvoje ladij ki so pluli proti Veliki Britaniji pod zaščito [[Britanska kraljeva mornarica|kraljeve mornarice]]. Maja 1771 se je na otoku ustavila ladja HMS ''Endeavour'' pod poveljstvom kapitana Jamesa Cooka, ko se je vračala v Evropo po odkritju [[Avstralija|Avstralije]] in [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]].<ref>{{cite book |title =The Journals of Captain James Cook on His Voyages of Discovery, vol. I:The Voyage of the Endeavour 1768–1771|editor-last=Beaglehole | editor-first=J.C. | editor-link=John Beaglehole | page = 468| year =1968 | publisher =Cambridge University Press | oclc=223185477}}</ref>
 
Potem ko je uvoz sežnjev leta 1792 postal nezakonit je guverner Rober Patton (1802 – 1807) družbi priporočal uvoz kitajske delavne sile za delo na poljih. Prvi kuliji so na otok prišli leta 1810 osem let kasneje pa je njihovo število naraslo na 600. Mnogi so si na otoku ustvarili novo življenje in se integrirali v otoško družbo. V popisu leta [[1814]] so na otoku zabeležili 3.507 prebivalcev.
2.320

urejanj