Zakrament: Razlika med redakcijama

Beseda zakrament izhaja iz [[Latinščina|latinske]] besede ''sacramentum'', ki je prvotno pomenila sveto prisego zvestobe in so jo uporabljali v [[Rimska vojska|rimski vojski]] za označitev zaprisege vojakov. Sčasoma je izgubila povezavo z vojaškim obredom. Kristjani prvih stoletij so jo uporabljali v širšem pomenu za različne verske obrede, da bi s tem izrazili svojo nepreklicno odločitev za [[Bog]]a. Od 12. stoletja dalje se je pomen besede zožil na najpomembnejše zakramente, ki so podrobneje predstavljeni v nadaljevanju, ostali obredi, kot na primer blagoslov, pa so bili uvrščeni med [[zakramental]]e. Tako se že od [[Firenški koncil|Firenškega koncila]] ([[1439]]) in [[Tridentinski koncil|Tridentinskega koncila]] ([[1547]]) dalje beseda zakrament nanaša na sedem temeljnih obredov Cerkve. Za teologe vzhodnih Cerkva je beseda zakrament težko sprejemljiva - pri opisovanju istih stvarnosti raje govorijo o skrivnosti, češ da se Božjega delovanja v obredih ne da doumeti, ampak ostaja za človeka nekaj skrivnostnega. To je seveda pomemben vidik, a vseeno lahko med obema izrazoma potegnemo enačaj, kot je to že v 3. stol. storil ''oče latinskega teološkega izrazoslovja'' [[Tertulijan]], ko je prvotno grško besedo {{jezik-el2|μυστηριον}} - mysterion - skrivnost prevedel s ''sacramentum''. Pomenljiv je tudi staroslovanski izraz, ki sta ga uporabila [[Sveti Ciril in Metod|sveta brata Ciril in Metod]], ko sta zakramente poimenovala ''svetstva'', se pravi sredstva [[posvečenje|posvečenja]].