Prostovoljna protikomunistična milica: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Mich973 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Prostovoljna protikomunistična milica''' (tudiitalijansko ''Milizia volontaria anticomunista'', kratica MVAC; pejorativno '''bela garda'''; manj natančno '''vaške straže''') je bila slovenska [[KraljevinaKolaboracija|kolaborantska]] Italija[[Milica (policija)|italijanskomilica]] vodenapod [[paravojaškaKraljevina organizacijaItalija|italijanskim]] poveljstvom, ki je bila ustanovljena kot del [[Milizia volontaria anticomunista|Milizie volontarie anticomunista]] (MVAC) na področju [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] 6. avgusta 1942 na ukaz poveljnika [[11. armadni zbor (Italija)|11. armadnega zbora]] generala [[Mario Robotti|Maria Robottija]]. Pokroviteljstvo okupatorja nad nekdanjimi vaškimi stražami so zahtevali slovenski politiki, ki so se odločili za [[kolaboracija|sodelovanje z okupatorjem]], in militantna rimokatoliška duhovščina.
 
Sodelovanje z okupatorjem so slovenski pripadniki MVAC sprejemali na priporočilo duhovščine RKC{{cn}}; ob skritem pričakovanju, da bodo ob morebitnem porazu [[sile osi|sil osi]] lahko stopili pod pokroviteljstvo zahodnih zaveznikov in preprečili [[komunizem|komunistično]] [[revolucija|revolucijo]].
MVAC je bila najprej s strani [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije]] in nato od pripadnikov [[Narodnoosvobodilni boj|narodnoosvobodilnega gibanja]] poimenovana tudi z izrazom '''bela garda''', po [[Rusija|ruski]] [[bela garda (Rusija)|beli gardi]], ki se je borila proti [[boljševiki|boljševikom]] na strani [[car]]ja med [[ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]].
 
== Predzgodovina - vaške straže ==
Sodelovanje z okupatorjem so slovenski pripadniki MVAC sprejemali na priporočilo duhovščine RKC{{cn}}; ob skritem pričakovanju, da bodo ob morebitnem porazu [[sile osi|sil osi]] lahko stopili pod pokroviteljstvo zahodnih zaveznikov in preprečili [[komunizem|komunistično]] [[revolucija|revolucijo]].
Predhodnik MVAC so bile ''[[vaške straže'']], [[paravojaške enote]], sestavljene iz [[vaščan]]ov, ki so varovali svoje premoženje in življenja prebivalcev pred posameznimi partizanskimi skupinami. Le-te so predvsem v nočnih pohodih ustrahovale domačine, nekaj so jih okrutno pobili, in jim jemali živila. Italijanski okupator namreč ni imel interesa ali upal varovati vasi, ljudi in premoženja pred nočnimi izpadi posameznih pripadnikov revolucionarnega gibanja, kljub temu da so se ljudje nanje kot na predstavnike uradne, a okupatorske oblasti večkrat obračali z zahtevami po zaščiti. Ljudje so se zato pričeli samoorganizirati. Pobudniki prvih vaških straž so bili v začetku najvplivnejši in najuglednejši ljudje v okolju, ki jih je revolucionarno gibanje najbolj ogrožalo - [[župan]]i, [[podjetnik]]i, vplivni [[kmet]]je, v veliko primerih tudi [[kaplan]]i in [[župnik]]i<ref>[[Mitja Ferenc|Ferenc, Mitja]], iz recenzije, Ljubljana, 2019.</ref>.
 
== ZgodovinaUstanovitev in delovanjepoimenovanje ==
Ustanovitev MVAC je ukazal poveljnik [[11. armadni zbor (Italija)|11. armadnega zbora]], general [[Mario Robotti]]. Že pred tem so drugod na jugoslovanskih ozemljih pod italijansko okupacijo nastale druge organizacije z istim italijanskim imenom ''[[Milizia volontaria anticomunista]]''.
[[slika:Prva_va%C5%A1ka_stra%C5%BEa.jpg|thumb|220px|Pripadniki vaške straže iz Šentjošta s poveljnikom Francem Komparetom.]]
 
MVAC je bilaso najprej s strani [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partijekomunisti]] in nato od pripadnikovpripadniki [[NarodnoosvobodilniOsvobodilna bojfronta|narodnoosvobodilnegaOsvobodilne gibanjafronte]] poimenovana tudipoimenovali z izrazom '''bela garda''', po [[Rusija|ruski]] [[bela garda (Rusija)|beli gardi]], ki se je med [[ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]] borila proti [[boljševiki|boljševikom]] na strani [[car]]ja med [[ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]].
Predhodnik MVAC so bile ''vaške straže'', [[paravojaške enote]], sestavljene iz [[vaščan]]ov, ki so varovali svoje premoženje in življenja prebivalcev pred posameznimi partizanskimi skupinami. Le-te so predvsem v nočnih pohodih ustrahovale domačine, nekaj so jih okrutno pobili, in jim jemali živila. Italijanski okupator namreč ni imel interesa ali upal varovati vasi, ljudi in premoženja pred nočnimi izpadi posameznih pripadnikov revolucionarnega gibanja, kljub temu da so se ljudje nanje kot na predstavnike uradne, a okupatorske oblasti večkrat obračali z zahtevami po zaščiti. Ljudje so se zato pričeli samoorganizirati. Pobudniki prvih vaških straž so bili v začetku najvplivnejši in najuglednejši ljudje v okolju, ki jih je revolucionarno gibanje najbolj ogrožalo - [[župan]]i, [[podjetnik]]i, vplivni [[kmet]]je, v veliko primerih tudi [[kaplan]]i in [[župnik]]i<ref>[[Mitja Ferenc|Ferenc, Mitja]], iz recenzije, Ljubljana, 2019.</ref>.
 
== Delovanje ==
[[slika:Prva_va%C5%A1ka_stra%C5%BEa.jpg|thumb|220px|Pripadniki vaške straže iz Šentjošta s poveljnikom Francem Komparetom.]]
 
Prve vaške straže so se pojavile v zgodnjem poletju 1942; uradno je bila prva vaška straža ustanovljena v [[Šentjošt nad Horjulom|Šentjoštu nad Horjulom]] 17. julija [[1942]], ko je prvič javno nastopila<ref>[[Tamara Griesser Pečar|Griesser Pečar, Tamara]]: Ključni prispevek k razumevanju slovenskega konflikta med drugo svetovno vojno, iz recenzije, Ljubljana, 2019.</ref>. Ker so bile vaške straže sestavljene iz civilistov, ki so bili slabo izurjeni, slabo opremljeni, brez osrednjega vodstva in pasivni (branili so le svojo vas, niso nastopali [[ofenziva|ofenzivno]]), [[partizani|partizanom]] niso predstavljali večjega odpora. Ideološko in organizacijsko podporo so vaške straže imele predvsem v preostalih politikih predvojne [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] in v delu duhovščine [[RKC]] v Sloveniji.
 
Sprva so bili Italijani nezaupljivi do pojava organiziranih vaških stražarjev. A ker se sami niso želeli spopadati s komunisti, so sčasoma soglašali, da vaške straže podprejo v političnem in vojaškem smislu. Tako so jih oborožili s povečini zastarelim [[orožje]]m in jih v drugi polovici leta [[1942]] preoblikovali v MVAC. Stike z okupacijsko oblastjo so okoli ustanovitve MVAC poleg politikov [[konzulta|»konzulte«]] vzdrževali cerkveni krogi. Izpostavil se je zlasti dr. [[Lambert Ehrlich]], vodja [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]]. Ehrlich je [[1. april]]a [[1942]] poslal italijanski okupacijski vojaški upravi spomenico s predlogom, ''»naj omogoči avtonomno varnostno službo v obliki akademske formacije, meščanske straže in splošne varnostne straže po vaseh«.''<ref>Jure Aleksić: Izdajalec ali heroj? Blagoslavljanje kipa Lamberta Ehrlicha na Teološki fakulteti. Mladina, 3. junija 2002 <http://www.mladina.si/tednik/200222/clanek/ehrlich/></ref>