Druga svetovna vojna v Jugoslaviji: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
'''[[Druga svetovna vojna]]''' se je '''v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]]''' začela 6. aprila 1941, ko so jo [[Aprilska vojna|napadle]], porazile in hitro okupirale [[sile osi]]. Jugoslovanska vlada in kralj [[Peter II. Karađorđević|Peter II.]] so se umaknili v [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|izgnanstvo]]. Sile osi so jugoslovanska ozemlja okupirale same ali pa so vzpostavile kolaborantske režime ([[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]] in [[Vlada narodne odrešitve|Vlado narodne odrešitve]] v Srbiji).
Kmalu po okupaciji je bil ustanovljen [[Narodnoosvobodilni boj]] (NOB) pod vodstvom [[Komunistična partija Jugoslavije|komunistov]] in [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza - Tita]]. NOB (bolje znan kot ''partizani'') je prerasel v najmočnejše odporniško gibanje v okupirani Evropi, ki je razpolagal s celimi [[Seznam divizij NOV in POJ|divizijami]] in je bil zmožen osvoboditi in nadzorovati široka območja (''republike''). 16. decembra 1942 je [[Adolf Hitler]] osebno ukazal uničenje partizanskega gibanja, vendar ga okupatorjem ni nikoli uspelo povsem izkoreniniti.<ref>{{Navedi splet|url=https://zgodovinanadlani.si/bitka-na-neretvi/|title=Zgodovina na dlani - Bitka na Neretvi|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
Ob koncu vojne je Jugoslavijo osvobodil NOB s pomočjo [[Rdeča armada|Rdeče armade]]. Komunisti so prevzeli vso oblast in državo preoblikovali v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|socialistično federativno republiko]].
== Ozadje ==
Jugoslavija je 25. marca 1941 pristopila k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]], vendar so že 27. marca 1941 zahodnim zaveznikom naklonjeni jugoslovanski častniki izvedli [[Jugoslovanski državni udar (1941)|državni udar]]. Ker se je s tem Jugoslavija izkazala za nezanesljivega zaveznika, se je Adolf Hitler odločil, da jo bodo sile osi okupirale.
== Napad in okupacija ==
[[Slika:Fascist occupation of yugoslavia-sr.png|sličica|right|350px]]
:''Glavni članek: [[Aprilska vojna]]''
Jugoslavija je bila napadena z vseh smeri. Prestolnica Beograd in večja mesta so že prvi dan doživela letalsko bombardiranje.
14. aprila je jugoslovanska vojska zaprosila za premirje in 17. aprila kapitulirala (veljavno z naslednjim dnem). Obe strani sta izgubili nekaj tisoč mož, ob kapitulaciji pa je bilo zajetih 350.000 jugoslovanskih vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=17. april 1941 - Kapitulacija vojske Kraljevine Jugoslavije|url=https://zgodovinanadlani.si/1941-kapitulacija-vojske-kraljevine-jugoslavije/|website=Zgodovina na dlani|date=2018-04-17|accessdate=2020-04-17|language=sl-SI}}</ref>
Bolgarske čete 19. aprila zasedle večino današnje [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]].
== Sklici ==
|