Dietrich Bonhoeffer: Razlika med redakcijama

'''Dietrich Bonhoeffer''', [[Nemci|nemški]] [[teolog]], [[pastor]] in [[vohun]]antinacist, * [[4. februar]] [[1906]], [[Vroclav|Breslau]], [[Nemško cesarstvo]] (sedaj VorclavVroclav, [[Poljska]]), † [[9. april]] [[1945]], [[Flossenbürg]], [[Tretji rajh]].

Najbolj je znan po svojih delih o vplivu [[Krščanstvo|krščanstvakrščanstvu]] v posvetnemsodobnem svetu. V njih je izražal podporo [[Ekumensko gibanje|ekumenizmu]], ki se zavzema za enotnost krščanskih religijCerkva. Poleg svojih teoloških pisanjBil je bil tudi nasprotnik [[Nacionalsocializem|nacizma]] in [[Adolf Hitler|Hitlerja]], še posebej je pa zavračal [[genocid]] [[Judje|Judov]], ki se je odvijal v nacistični Nemčiji. Proti nacističnemu režimu se je upiral v sklopu IzpovedneIzpovedujoče cerkve, kasneje pa je sodeloval tudi z nemško vojaško obveščevalno službo, zaradi česar je bil leta 1945 usmrčen.

Dietrich Bonhoeffer se je rodil 4. februarja 1906 v Vroclavu v Nemčiji (sedaj del Poljske) staršema Karlu Bonhoefferju in Pauli von Hase v družino srednjega razreda. Že v zgodnjem otroštvu se je z družino preselil v [[Berlin]],. kjerNjegova družina se je šolalle domaredko podudeleževala vodstvomcerkvenega svoje matere do svojega 7bogoslužja. leta. Družina jePričakovali pričakovalaso, da bo sledil očetovim stopinjam in postal [[Psihiatrija|psihiater]], a se je že kot najstnik odločil, da bo postal pastor.

Leta 1924 se je vpisal na [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtovo univerzo v Berlinu]], kjer je študiral teologijo in leta 1927 študij tudi uspešno opravil. Teolog je postal pri svojem 21. letu. Še v mladih letih je odšel v Ameriko, da bi se dodatno izobrazil. Udeležil se je Teološkega seminarja, kjer so mu pogovori in interakcije z [[Afroameričani|afroameriškimi]] spiritualistikristjani spremenili življenje. Potovanje je spremenilo njegov pogled na krščanstvo, katerega je sedaj dojemal bolj spiritualno. Leta 1931 se je preselil nazaj v Berlin, kjer je postal duhovnik v cerkvi svetega Mateja. Po vzponu Hitlerja na oblast in prilagajanju krščanstvaprotestantskih Cerkva nacizmu je pomagal soustanoviti [[IzpovednoIzpovedujočo cerkev]] (Bekennende Kirche), kjer je pridigal enakostsvetopisemsko krščanstvo. Kmalu ga je Nemčija razglasila za državnega sovražnika in leta 1937 s poostrenim nadzorom cerkvezačela zaprlapreganjati IzpovednoIzpovedujočo cerkev.

Po zaprtjuzačetku Izpovednepreganjanja Izpovedujoče cerkve je skrivaj organiziral seminarje po vzhodni Nemčiji, leta 1939 pa je zaradi strahu pred prisilno prisego Hitlerju pobegnil v Ameriko, a se je kmalu vrnil v Nemčijo. Leta 1941 se je pridružil nemški vojaški obveščevalni službi [[Abwehr]], za katerokar je pomagalizkoristil širiti zaupne načrteza oskrivno protinacističnihprotinacistično akcijahdelovanje. To je posledično vodilo v njegovo usmrtitev,aretacijo bilpo jeodkritju obešendoločenih 4.dokumentov aprilaAbwehra 1945,v popovezavi odkritjuz določenihatentatom dokumentovna AbwehraHitlerja in usmrtitev z obešenjem 4. aprila 1945.

Že od zgodnjih dni Hitlerjeve vladavine se je Bonhoeffer udeleževal protestov proti nacističnemu režimu. Leta 1935 je postal osrednji govornik IzpovedneIzpovedujoče cerkve, središčažarišča protestantskega upora proti nacizmu. Boril se je tudi za ne-rasnorasističnemu definicijopreganjanju Judov in za enakopravnost tistih, ki so se spreobrnili v krščansko, ter vseh drugih kristjanov. Proti režimu se je začel boriti še bolj aktivno po letu 1938, ko ga je njegov polbratsvak Hans von DohnanjiDohnányi seznanil z različnimi načrti za upor proti režimu. Kar nekajkrat je tudi potoval v tujino po nalogu nemške vojaške obveščevalne službe, ki je bila v tistem času središčežarišče odpora proti režimu. Na potovanjih (1941–1942) je tuje vlade obveščal o načrtih za različne protinacistične akcije. Leta 1943 je pomagal Judom pri pobegu v nevtralno [[Švica|Švico]], za kar so ga istega leta tudi zaprli.

Bonhoefferjevo najbolj znano in najpomembnejše delo je ''Nasledstvo'' (Nachfolge, 1937). Je klic k bolj vernizvesti in skrajni naklonjenostipredanosti [[Jezus Kristus|Kristusu]] in močnemu uporu proti 'udobnemu krščanstvu'. V njej močno skritizirakritizira 'poceni usmiljenje', ki je bilo takrat aktualno v protestantskih cerkvahCerkvah. VNjegovi njegovih očeh je bila primerljiva z večno ponudbo odpuščanja, ki je bila zgolj krinka za etično površnost. V času delapogledi so bili njegovi pogledi na zunanje zadeve blizu [[Pacifizem|pacifizmu]]. Med njegova pomembnejša dela prištevamo še ''Sanctorum Communio'' (1930), v katerikjer se spopadeukvarja s teologijo posameznika v okviru družbe in cerkveCerkve. Poleg razlage [[Greh|greha]], zla in solidarnosti, sistematsko razlaga teologijo [[Sveti Duh|Svetega duha]] v cerkviCerkvi in kako to vpliva na vprašanja o avtoriteti, prostostisvobodi in ritualih. PreostaliDrugi dve izmed Bonhoefferjevih najpomembnejših del sta ''Etika'' (Ethik, 1949) in ''Skupno življenje'' (GemeinsamnesGemeinsames Leben, 1938). V ''Skupnem življenju'' razlaga pomen psalmov za krščansko molitev in različne občutke posameznikaposameznikov v odnosuodnos zdo BogomBoga. V ''Etiki'' predstavi svojo teološko in osebno odisejopot.