Alojzij Bolhar: Razlika med redakcijama

Rodil se je v [[Kamnik|Kamniku]], kjer je živel prvo leto, nato se je družina preselila v [[Ljubljana|Ljubljano]]. Leta 1919 je maturiral na učiteljišču v [[Ljubljana|Ljubljani]], po koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] pa se je vpisal na telovadno akademijo v [[Zagreb|Zagrebu]] in jo uspešno končal. Ob študiju je opravil tudi [[diploma|diplomo]] iz [[Stenografija|stenografije]]. Leta 1925 se je preselil v [[Celje]] in se zaposlil na celjski gimnaziji. Aprila 1941, ob začetku [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], je bil mobiliziran v [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovansko vojsko]] in bil kot oficir postavljen za glavnega nadzornika [[Ljubljana|ljubljanske]] [[pošta|pošte]]. Med umikom je bil v [[Zidani most|Zidanem mostu]] zajet v nemško ujetništvo. Med vojno je bil zaprt v [[Stari pisker|Starem piskru]] v [[Celje|Celju]] in [[Maribor|Mariboru]], kjer je čakal na transport v [[Srbija|Srbijo]]. S transporta je pobegnil k sestri Justini v [[Šabac]]. Istega leta se je vrnil v [[Slovenija|Slovenijo]], v [[Četrtna skupnost Polje|Polje pri Ljubljani]]. Leta 1942 ga je italijanski okupator interniral na [[Rab]]. Po vojni je poučeval na [[Celje|celjskih]] [[Šola|šolah]]. Pri 48-ih letih se je vpisal na študij [[Slovenščina|slovenščine]]. V letih 1948–1953 je bil [[Katalogizacija|katalogizator]] v [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodni in univerzitetni knjižnici]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in bibliotekar v [[Slovanska knjižnica|Slovanski knjižnici]]. 1950 je bil imenovan za strokovnega sodelavca pri Komisiji za slovensko narodopisje pri [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tri leta kasneje se kot profesor slovenščine vrne poučevati v [[Celje.]], V mestu ob Savinjikjer je ostal do smrti (1984).

Ukvarjal se je tudi s [[Prevajanje|prevajalstvom]] in [[Publicistika|publicistiko]]. Veliko se je posvečal preučevanju dela svojega učitelja [[Anton Bezenšek|Antona Bezenška]], o katerem je leta 1934 izdal [[Monografska publikacija|monografijo]] ''Anton Bezenšek: njega delo in življenje''. Prevedel je več del srbske, hrvaške in bolgarske književnosti. Večino publicističnega dela je namenil urejanju in komentiranju ''Slovenskih narodnih pravljic'', ki so izšle 1952. Namenil jim je več zbirk : ''Slovenske pravljice'' (1965), ''Peklenski boter in druge slovenske pravljice'' (1972) in ''Slovenske basni in živalske pravljice'' (1975). Iz nemščine je prevedel ''Pravljice bratov Grimm'' (1932, 1944, 1955), iz bolgarščine pa zbirko narodnih pravljic in pripovedk ''Pri ognjišču: zbirka bolgarskih narodnih pravljic in pripovedk'' (1939).