Alojzij Bolhar: Razlika med redakcijama

Rodil se je v [[Kamnik|Kamniku]], kjer je živel prvo leto, nato se je družina preselila v [[Ljubljana|Ljubljano]]. Leta 1919 je maturiral na učiteljišču v [[Ljubljana|Ljubljani]], po koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] pa se je vpisal na telovadno akademijo v [[Zagreb|Zagrebu]] in jo uspešno končal. Ob študiju je opravil tudi [[diploma|diplomo]] iz [[Stenografija|stenografije]]. Leta 1925 se je preselil v [[Celje]] in se zaposlil na celjski gimnaziji. Aprila 1941, ob začetku 2.[[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], je bil mobiliziran v [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovansko vojsko]] in bil kot oficir postavljen za glavnega nadzornika [[Ljubljana|ljubljanske]] [[pošta|pošte]]. Med umikom je bil v [[Zidani most|Zidanem mostu]] zajet v nemško ujetništvo. Med vojno je bil zaprt v Starem piskru v Celju in Mariboru, kjer je čakal na transport v Srbijo. S transporta je pobegnil k sestri Justini v Šabac. Istega leta se je vrnil v Slovenijo, v Polje pri Ljubljani. Leta 1942 ga je italijanski okupator interniral na Rab. Po vojni je poučeval na celjskih šolah. Pri 48-ih letih se je vpisal na študij slovenščine. V letih 1948–1953 je bil katalogizator v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani in bibliotekar v Slovanski knjižnici. 1950 je bil imenovan za strokovnega sodelavca pri Komisiji za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Tri leta kasneje se kot profesor slovenščine vrne poučevati v Celje. V mestu ob Savinji je ostal do smrti (1984).