Budanje: razlika med redakcijama

dodani 904 zlogi ,  pred 1 letom
posodobitev in dodatki
(goli URLji -> predloge za citiranje)
(posodobitev in dodatki)
Na južni strani vas meji na [[Dolenje, Ajdovščina|Dolenje]] in [[Planina, Ajdovščina|Planino]], na vzhodni strani na [[Duplje]], [[Vrhpolje, Vipava|Vrhpolje]] in [[Col]], na severni strani na [[Gozd, Ajdovščina|Gozd]] ter na zahodni strani na [[Žapuže]] in [[Dolga Poljana|Dolgo Poljano]].
 
V Budanjah prebiva [[cestno kolesarstvo|cestni kolesar]] [[Kristijan Koren]],<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/kristjan-koren-neumno-bi-bilo-da-bi-se-zadnji-dan-napil/370533 |title=Kristjan Koren: "Neumno bi bilo, da bi se zadnji dan napil" - RTVSLO.si |accessdate=28. september 2019 |date=28. julij 2015}}</ref> iz vasi pa izvira tudi [[glasbena skupina]] [[Big Bibls Brothers Band]]. V vasi so se rodili tudiše: zgodovinar in narodopisec [[Janko Barle]] (1869-1941), finančni strokovnjak [[Josip Ferjančič]] (1885-1960), agronom [[Vinko Sadar]] (1897-1970) in raziskovalec zgodovine živinozdravstva [[Anton Stefančič]] (1896-1972).<ref name=leksikon>{{navedi knjigo |title=Krajevni leksikon Slovenije : repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije |year=1968 |publisher=Državna založba Slovenije |location=Ljubljana |cobiss=18172417 |page=20-21}}</ref>
 
== Zgodovina ==
Najstarejša znana pisna omemba Budanj sega v leto 1499. Takrat je bila v vipavskem [[urbar]]ju omenjena vas, njeni prebivalci in cerkev sv. Nikolaja kot "sand Niclas chirchen zu Boldanach". Prva naselitev na območju vasi je še starejša, saj so [[arheolog]]i na območju imenovanem ''Pod Goričico'' našli ostanke prazgodovinske naselbine.<ref>{{navedi splet |url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=29538 |title=Budanje - Arheološko območje Pod Goričico - Register nepremične kulturne dediščine |accessdate=28. september 2019 |date=2010}}</ref>
 
Kot večina [[Primorska|primorskih]] vasi so tudi Budanje v zadnjih 150 letih bile del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]], [[Nacistična Nemčija|Nacistične Nemčije]] in [[SFR Jugoslavija|SFR Jugoslavije]], kar je pustilo določene kulturne posledice (npr. na narečju).
 
=== Etimologija ===
Obstajata dve teoriji o izvoru imena Budanje. Po prvi naj bi ime dobile po [[Ogri|ogrskem]] [[plemič]]u Budi, ki naj bi nekaj časa živel v najstarejšem zaselku Brithu<ref name=slovenia.info>{{navedi splet |url=http://www.slovenia.info/si/-ctg-kraji/Budanje-v-Vipavski-dolini.htm?_ctg_kraji=3148 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160305142815/http://www.slovenia.info/si/-ctg-kraji/Budanje-v-Vipavski-dolini.htm?_ctg_kraji=3148 |archivedate=5. marec 2016 |title=Budanje - Towns - Slovenia - Official Travel Guide |accessdate= |date= |language=angleščina }}</ref>, po drugi pa naj bi se ime razvilo iz imena ''Vodanje'', ki naj bi ga vas dobila zaradi svojih treh [[potok]]ov; Šumljaka, Zalega potoka in Grabna (zanega tudi kot Stegovnik ali Dupeljski potok).
 
=== Tradicija ===
[[File:V takem "jerbasu" so ženske z Vipavskega nosile jajca, kokoši in maslo v Trst, razno sadje pa v Idrijo, Cerkno, Logatec in drugam 1958.jpg|left|thumb|V takem jerbasu so Budanjke nosile jajca, kokoši in maslo v [[Trst]], razno sadje pa v [[Idrija|Idrijo]], [[Cerkno]], [[Logatec]] in drugam.]]
 
==== Metličarstvo ====
Budanjci so si vzdevek metličarji zaslužili z izdelavo sirkovih krtač in metlic. Z njimi so si majhni kmetje in bajtarji, ob številnih drugih [[rokodelstvo|rokodelskih dejavnostih]], prislužili dodaten denar za preživetje. To rokodelsko dejavnost so pred leti oživili iz skorajšnje pozabe in danes je metlica simbol vasi.
 
==== Petje ====
V vasi je [[petje]] dobro zastopano, predvsemima moško6 aktivnih vokalnih sestavov: Mešani cerkveni pevski zbor, Otroški in mladinski cerkveni pevski zbor, Otroški pevski zbor podružnične osnovne šole Budanje, Vokalna skupina Grlica, Tercet AMI ter Vokalna skupina Šumljak. Leta 2014 je izšla knjižica ''Pesem je zaklad'' v kateri so domačini popisali in posneli [[ljudska glasba|ljudske pesmi]] lokalnega izvora. V letu 2017 je izšlo še nadaljevanje z naslovom ''Tudi pevec je zaklad'', kjer je predstavljena zgodovina petja in lokalni [[zborovodja|zborovodje]].<ref name=tpjz>{{navedi knjigo |last1=Krašna |first1=Ivan |title=Tudi pevec je zaklad |year=2017 |publisher=Kulturno društvo Šumljak |location=Budanje |language= |isbn=978-961-285-963-3 |page= |pages=3-6, 18-65 |cobiss=292585984}}</ref>
 
==== Sadjarstvo in vinogradništvo ====
V Budanjah imata [[sadjarstvo]] in [[vinogradništvo]] že dolgo tradicijo, saj so budanjske [[marelice]], [[češnje]], [[hruške]] in [[grozdje]] včasih v jerbasih romali do [[Gorica|Gorice]], [[Ljubljana|Ljubljane]], [[Trst]]a in [[Idrija|Idrije]].<ref name=slovenia.info /> Budanjci sadja niso zgolj pridelovali, pač pa so ga najbolj podjetni že na začetku [[19. stoletje|19. stoletja]] odkupovali po vsej Vipavski dolini ter ga nato na [[mula]]h in oslih tovorili v [[Ljubljana|Ljubljano]]. Sadje je bilo zloženo v posebne škatle ovalne oblike s pokrovi, ki so jih izdelovali [[Ribničani]]. Pokrovi so bili žigosani z začetnicami lastnika in hišno številko. Tako se je budanjskih trgovcev oprijelo ime škatlarji.<ref name=leksikon />
 
Zaradi aromatične sorte imenovane budanjska marelica<ref>{{navedi splet |url=http://zgodbasadeza.eu/wp/izbor-sadnih-sort-3/marelice/ |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131103105352/http://zgodbasadeza.eu/wp/izbor-sadnih-sort-3/marelice/ |archivedate=3. november 2013 |title=Zgodba Sadeža - Marelice |accessdate= |date=}}</ref> so Budanje znane tudi kot dežela marelic.
 
== Zaselki ==
[[File:Združen franciscejski kataster Budanj in Dolge Poljane.jpg|thumb|right|Budanje in [[Dolga Poljana]] na [[franciscejski kataster|franciscejskem katastru]] iz leta 1822]]
V Budanjah je 13 zaselkov, ki so predcej razpršeni. Imenujejo se:
*[[Log, Budanje|''Log'']].
 
== Šola in vrtec ==
Na zaselku Pirčevska je podružnična [[osnovna šola]], ki jo obiskujejo tudi otroci iz Dolge Poljane. Pouk od 6. razreda naprej se nadaljuje na [[Osnovna šola Šturje|Osnovni šoli Šturje]]. V pritličju šole deluje tudi oddelek Otroškega [[vrtec|vrtca]] Ajdovščina.
 
== Športni objekti ==
==Prosti čas==
Nad zaselkom Brith jese nahaja ''Športni park Ravne'', kjer so igrišča za [[futsal]], [[košarka|košarko]] in [[odbojka|odbojko]], nad njimi pa je še [[balinanje|balinišče]], [[otroško igrišče]] in [[brunarica]]. Ob športnem parku se nahaja tudi lokostrelsko strelišče ekipe ''Budanjski lokostrelci''.
Poleg podružnične šole se nahaja [[telovalnica]], ki se uporablja v šolske namene, za kulturna srečanja, [[Rekreacija|rekreacijo]] in zimsko [[lokostrelstvo]].
 
Nad Budanjami, pri vrhu hriba [[Kovk (vrh)|Kovk]]a se nahaja lahko dostopno [[padalstvo|padalsko]] in [[zmajarstvo|zmajarsko]] [[vzletišče]]. [[Pristajališče]] se nahaja na polju poleg ''Picerije Anje'', med Budanjami in [[Dolga Poljana|Dolgo Poljano]].
 
== Cerkve ==
[[File:Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein - Romarska cerkev v Logu pri Vipavi.jpg|thumb|levo|250px|Romarska cerkev [[Sveta Marija|Marije Tolažnice žalostnih]] v [[Log, Budanje|zaselku Log]], okoli leta 1843.]]
[[File:Cerkev svetega Ahaca, Budanje.jpg|thumb|Podružnična cerkev sv. Ahaca.]]
[[Župnija Budanje|Župnijska]] cerkev je posvečena [[Sveti Nikolaj|svetemu Nikolaju]], manjša podružnična cerkev je posvečena [[Sveti Ahac|svetemu Ahacu]]. Velika romarska cerkev, ki se nahaja v [[Log, Budanje|Log]]u je posvečena [[Sveta Marija|Mariji Tolažnici žalostnih]] in spada pod [[Župnija Vipava|vipavsko župnijo]]. V zaselku Brithu stoji tudi srednjeveška cerkev sv. Nikolaja, ki je bila po izgradnji nove, leta 1904 prodana privatniku v gospodarske namene. V njej je ostalo nekaj močno poškodovanih fresk.<ref>{{navedi knjigo |last=Kragelj |first=Jožko |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |year=1995 |publisher=Budanje : Župnijski urad |page=53}}</ref>
 
== Dogodki ==
=== Summer Spark Festival ===
V Športnem parku Ravne je vsako leto (od 2015) v avgustu prirejen enodnevni festival elektronske glasbe imenovan Summer Spark Festival. Nastal je na pobudo lokalne skupnosti, ki je v okolici pogrešala podoben dogodek.<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/pg/summersparkfestival/about/ |title=Summer Spark Festival - Facebook |publisher= |accessdate=16. april 2020}}</ref>
 
=== Pohod na Kovk ===
Lokalna [[krajevna skupnost]] vsako leto, zadnjo nedeljo v avgustu od leta 1986 organizira tradicionalni [[pohod]] na bližnji hrib [[Kovk (vrh)|Kovk]] (natančneje Sončnico). OdZ začetkom leta 2005 se je nekaj časa istočasno organiziraorganiziral tudi [[gorski tek]].<ref>{{navedi splet |url=https://sites.google.com/site/skdbudanje/gorski-te-in-pohod-na-kovk |title=Gorski tek in pohod na Kovk - skd-budanje |accessdate=28. september 2019 |date=2009}}</ref>
 
== Podnebje ==
*Povprečna poletna temperatura: 25 °C
*Povprečna zimska temperatura: 5 °C
*Število deževnih dni na leto: 50<ref name=slovenia.info />
 
== Galerija ==
<gallery mode=packed heights=200px>
File:Pogled na Budanje, nad njimi hrib Kouk 1958.jpg|Pogled na Budanje in hrib Kovk nad njimi, leta 1958.
{{commonscat|Budanje}}
 
== Viri ==
{{sklici|1}}
 
4.679

urejanj