|
Leta 1849 je Janez Trdina objavil prve literarne prispevke v časopisu ''Slovenija''. V letih od 1849 do 1851 je začel objavljati tudi svoje prve pesniške in pripovedne poskuse. Ljudske [[Pripovedka|pripovedke]] je objavljal pod naslovom ''Narodne pripovedke iz Bistriške doline'', leta 1850 pa je napisal [[Proza|prozni]] načrt za [[ep]] ''Pripovedka od Glasan-Boga''. Sledila sta zgodovinsko-epska pesnitev ''Bran in pogin Japodov'' in satirična ''Pripovedka od zlate hruške''. V tem času je napisal tudi literarnokritično razpravo ''Pretres slovenskih pesnikov'', ki je bila izdana v ''Ljubljanskem časniku'' leta 1850 in ''Zgodovino slovenskega naroda'', ki je izšla šele leta 1866. Po letu 1851 Janez Trdina skoraj trideset let ni nič objavljal, po premoru pa je prvič objavil v [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]] leta 1881 ''Verske bajke na Dolenjskem'', v naslednjih šestih letih pa so v isti literarni reviji izhajale ''Bajke in povesti o Gorjancih''.
Napisal pa je še spominske in narodopisne spise: ''Hrvaški spomini'' (1885-1887), ''Bachovi huzarji in IliriIli'' (1903), ''Moje življenje'' (1905-1906), ''Izprehod v Belo krajino'' (izide po smrti 1912).
== Bibliografija ==
[[Slika:Janez Trdina - Bajke in povesti o Gorjancih (1906).pdf|thumb|''Bajke in povesti o Gorjancih'', 1906]]
=== Pesmi ===
* ''[[:s:Turki na Lambarški gori|Turki na Limbarški gori]]''
* ''[[:s:Razjasnjenje|Razjasnjenje]]''
* ''Bran in pogin Japodov''
* ''[[:s:Kmetje in žlahtni|Kmetje in žlahtni]]''
* ''[[:s:Kresni Žarki|Kresni Žarki]]''
* ''[[:s:Zadnje besede matere na smrtni postelji|Zadnje besede matere na smrtni postelji]]''
* ''[[:s:Rojenica|Rojenica]]''
=== Članki in razprave ===
* ''[[:s:Članki, kritike in razprave|Danska vojska]]''
* ''Najnovejša zgodovina slovenska''
=== Spisi iz novomeške dobe (1867-1905) ===
* ''Črtice in povesti iz narodnega življenja'' - 1880
# ''Vrtilničar''
# ''Jetnica''
# ''Pobožni mož''
# ''Rože in trnje''
# ''Sprehod v Belo krajino''
* ''Verske bajke stare in nove'' - 1881
* ''Dolenjci'' - 1884
* ''Bajke in povesti o Gorjancih'' - 1888
# ''Cvetnik''
# ''Velikani''
# ''Gospodična''
# ''Ukleti grad''
# ''Rajska ptica''
# ''Ptica Zlatoper''
# ''Vila''
# ''Gluha loza''
# ''Volkodlak''
# ''Kresna noč''
# ''Peter in Pavel''
# ''Bratovska gomila''
# ''Gospod vedež''
* ''Dve ljubici'' - 1905
* ''Vinska modrost''
=== Proza ===
* ''[[:s:Oblega Ogleja|Oblega Ogleja]]''
* ''Pisma o slovenski zgodovini''
=== Mladostni spisi (1849-1866) ===
; Pripovedke, basni in bajke
* ''[[:s:Narodne pripovedke iz bistriške doline|Narodne pripovedke iz bistriške doline]]'' - 1849-1851
# ''[[:s:Pričetek Mengša|Pričetek Mengša]]''
# ''[[:s:Ogrinovo znamenje|Ogrinovo znamenje]]''
# ''[[:s:Veronika|Veronika]]''
# ''[[:s:Drnovo|Drnovo]]''
# ''[[:s:Jermanova vrata|Jermanova vrata]]''
# ''[[:s:Gradič|Gradič]]''
# ''[[:s:Hudamos|Hudamos]]''
* ''[[:s:Arov in Zman|Arov in Zman]]''- 1850
* ''[[:s:Pripovedka od zlate hruške|Pripovedka od zlate hruške]]'' - 1851
* ''[[:s:Lisica, volk in medved|Lisica, volk in medved]]'' - 1977
; Članki, kritike in razprave
* ''Pretres slovenskih pesnikov'' - 1850
* ''Otok Krk''
== Poimenovanja ==
Po njem so leta 1923 na pobudo [[Ferdinand Seidl|Ferdinanda Seidla]] najvišji vrh [[Gorjanci|Gorjancev]], do tedaj Sveta Jera, poimenovali [[Trdinov vrh]], kasneje pa tudi planinsko-pohodno [[Trdinova pot|Trdinovo pot]] po Dolenjski. Tudi [[Kulturni center Janeza Trdine]] v Novem mestu je poimenovan po njem. Leta 2020 so na [[Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu|Fakulteti za Informacijske študije]] v Novem mestu nov super-računalnik poimenovali Trdina.<ref>{{Navedi splet|title=Maister, Trdina in Vega skupaj med najzmogljivejšimi v Evropi|url=https://www.dnevnik.si/1042924182|website=Dnevnik|accessdate=2020-03-10}}</ref>
Na dan, ko se je Janez Trdina rodil, je v Mengešu danes [[občinski praznik]], po njem pa imajo poimenovano tudi [[Planinsko društvo Janeza Trdine Mengeš]].
Občina Novo mesto občasno podeljuje [[Trdinova nagrada|Trdinovo nagrado]], za dosežke na intelektualnih področjih.
==Opombe==
{{Reflist}}
== Viri ==
* Janez Trdina, ''Rože in trnje'', Genija, Ljubljana, 2005
* Janez Trdina, ''Bajke in povesti o Gorjancih'', Galerija 2, Vrhnika, 2005
* Janez Trdina, ''Bajke in povesti o Gorjancih'', založba Karantanija, Ljubljana 1993
* Janez Trdina, ''Če ni lačen, je pa žejen'', založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2003
== Literatura ==
* Ilka Vašte, ''Izobčenec: Roman o Janezu Trdini'', Novo mesto: Dolenjska založba, 1960.
* ''Janez Trdina - etnolog: Zbornik posvetovanja ob 150-letnici rojstva Janeza Trdine'', ur. uredniški odbor Glasnika SED, Novo mesto 1980.
* Marijan Dović, ''Janez Trdina med zgodovino, narodopisjem in literaturo'', Novo mesto: Goga; Ljubljana: ZRC SAZU, 2005.
* Vlado Nartnik idr., ''Zastavil sem svoje življenje - Janez Trdina 1830-1905'', Mengeš: muzej, 2005.
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih etnologov]]
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
* [[seznam slovenskih zgodovinarjev]]
* [[seznam realističnih pisateljev]]
*[[Wikipedija: WikiProjekt Slovenska mladinska književnost]]
== Zunanje povezave ==
{{Commonscat}}
{{wikivir-avtor}}
*{{dlib|ime=Janez Trdina}}
*
* [[:v:Janez Trdina|Janez Trdina]] - Wikiverza
*
* [http://www.kcjt.com/ Kulturni center Janeza Trdine]
* [http://www.insert.si/pd-novomesto/trdina/pd-nm5.htm Trdinova pot]
* {{SloBio|id=719555|avtor=Logar Janez|ime=Trdina Janez|vir=SBL}}
{{Normativna kontrola}}
| 