Prostovoljna protikomunistična milica: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Redakcija 5307473 uporabnika 94.140.87.169 (pogovor) razveljavljena - pristransko
Oznaka: razveljavitev
Mich973 (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 6:
 
== Zgodovina in delovanje ==
Predhodnik MVAC so bile ''vaške straže'', [[paravojaške enote]], sestavljene iz [[vaščan]]ov, ki so varovali svoje premoženje in življenja prebivalcev pred posameznimi partizanskimi skupinami. Le-te so predvsem v nočnih pohodih ustrahovale domačine, nekaj so jih okrutno pobili, in jim jemali živila. Italijanski okupator namreč ni imel interesa ali upal varovati vasi, ljudi in premoženja pred nočnimi izpadi posameznih pripadnikov revolucionarnega gibanja, kljub temu da so se ljudje nanje kot na predstavnike uradne, a okupatorske oblasti večkrat obračali z zahtevami po zaščiti. Ljudje so se zato pričeli samoorganizirati. Pobudniki prvih vaških straž so bili v začetku najvplivnejši in najuglednejši ljudje v okolju, ki jih je revolucionarno gibanje najbolj ogrožalo - župani, podjetniki, vplivni kmetje, v veliko primerih tudi [[kaplan]]i in [[župnik]]i<ref>[[Mitja Ferenc|Ferenc, Mitja]], iz recenzije, Ljubljana, 2019.</ref>.
Predhodnik MVAC so bile ''vaške straže'', [[paravojaške enote]], sestavljene iz [[vaščan]]ov, ki so varovali svoje [[vas]]i. Prve vaške straže so bile ustanovljene v Šentjoštu 17. julija [[1942]] predvsem zaradi samovolje [[partizani|partizanskih]] poveljnikov. Ker so bile vaške straže sestavljene iz civilistov, ki so bili slabo izurjeni, slabo opremljeni, brez osrednjega vodstva in pasivni (branili so le svojo vas, niso nastopali [[ofenziva|ofenzivno]]), [[partizani|partizanom]] niso predstavljali večjega odpora. Ideološko in organizacijsko podporo so vaške straže imele predvsem v preostalih politikih predvojne [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] in v delu duhovščine [[RKC]] v Sloveniji.
 
PredhodnikPrve MVAC so bile ''vaške straže'', [[paravojaškeso enote]],se sestavljenepojavile izv [[vaščan]]ov,zgodnjem kipoletju so1942; varovaliuradno svojeje [[vas]]i.bila Prveprva vaškevaška stražestraža soustanovljena bilev ustanovljene[[Šentjošt vnad Horjulom|Šentjoštu nad Horjulom]] 17. julija [[1942]], predvsemko zaradije samovoljeprvič javno nastopila<ref>[[partizaniTamara Griesser Pečar|partizanskihGriesser Pečar, Tamara]]: poveljnikovKljučni prispevek k razumevanju slovenskega konflikta med drugo svetovno vojno, iz recenzije, Ljubljana, 2019.</ref>. Ker so bile vaške straže sestavljene iz civilistov, ki so bili slabo izurjeni, slabo opremljeni, brez osrednjega vodstva in pasivni (branili so le svojo vas, niso nastopali [[ofenziva|ofenzivno]]), [[partizani|partizanom]] niso predstavljali večjega odpora. Ideološko in organizacijsko podporo so vaške straže imele predvsem v preostalih politikih predvojne [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] in v delu duhovščine [[RKC]] v Sloveniji.
Kmalu so se obrnili na pomoč k [[italija]]nskemu [[okupator]]ju, ki jih je oborožil z zastarelim [[orožje]]m in jih leta [[1942]] preoblikoval v MVAC. Stike z okupacijsko oblastjo so okoli ustanovitve MVAC poleg politikov [[konzulta|»konzulte«]] vzdrževali cerkveni krogi. Izpostavil se je zlasti dr. [[Lambert Ehrlich]], vodja [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]]. Ehrlich je [[1. april]]a [[1942]] poslal italijanski okupacijski vojaški upravi spomenico s predlogom, ''»naj omogoči avtonomno varnostno službo v obliki akademske formacije, meščanske straže in splošne varnostne straže po vaseh«.''<ref>Jure Aleksić: Izdajalec ali heroj? Blagoslavljanje kipa Lamberta Ehrlicha na Teološki fakulteti. Mladina, 3. junija 2002 <http://www.mladina.si/tednik/200222/clanek/ehrlich/></ref>
 
KmaluSprva so bili Italijani nezaupljivi do pojava organiziranih vaških stražarjev. A ker se obrnilisami naniso pomočželeli kspopadati [[italija]]nskemus [[okupator]]jukomunisti, kiso sčasoma soglašali, da vaške straže podprejo v političnem in vojaškem smislu. Tako so jih jeoborožili oborožils zpovečini zastarelim [[orožje]]m in jih v drugi polovici leta [[1942]] preoblikovalpreoblikovali v MVAC. Stike z okupacijsko oblastjo so okoli ustanovitve MVAC poleg politikov [[konzulta|»konzulte«]] vzdrževali cerkveni krogi. Izpostavil se je zlasti dr. [[Lambert Ehrlich]], vodja [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]]. Ehrlich je [[1. april]]a [[1942]] poslal italijanski okupacijski vojaški upravi spomenico s predlogom, ''»naj omogoči avtonomno varnostno službo v obliki akademske formacije, meščanske straže in splošne varnostne straže po vaseh«.''<ref>Jure Aleksić: Izdajalec ali heroj? Blagoslavljanje kipa Lamberta Ehrlicha na Teološki fakulteti. Mladina, 3. junija 2002 <http://www.mladina.si/tednik/200222/clanek/ehrlich/></ref>
 
Po kapitulaciji Italije se je večina pripadnikov MVAC zatekla na grad [[Turjak]], kjer so nameravala pričakati zavezniško izkrcanje, vendar so jo slovenski [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|partizani]] uničili v obleganju, pri čemer so si pomagali tudi z italijanskimi topovi.<ref>Tone Ferenc, "Padec fašizma in kapitulacija Italije pred petindvajstimi leti", ''Kronika'' 16, št. 3 (1968), s. 177. {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-IJU0L1VB}}</ref>
Vrstica 34 ⟶ 36:
{{opombe}}
* [http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije Koper-Capodistria, 25. julij 2000]
* Circolare N. 3 C, Comando Superiore FF.AA. “Slovenia e Dalmazia” ( 2^ Armata ) [http://www.criminidiguerra.it/CIRC3C1.html] Zloglasni cirkular [[Maio Roatta|generala Roatte]], ki je ustrezal mnenju »premalo se ubija!« (»si ammazza tropo poco«) [http://libri.bloo.it/libro_71739950.html].
* dr. [[Jože Možina|Možina, Jože]]: Slovenski razkol, Celjska Mohorjeva družba, Mohorjeva Celovec, Ljubljana, 2019.
 
== Glej tudi ==