Sveta Helena (otok): Razlika med redakcijama

dodanih 749 zlogov ,  pred 7 meseci
Po zgodovinskih zapisih naj bo otok, [[21. maj]]a 1502, prvi opazil galicijski navigator João da Nova, ki je plul za portugalsko krono, otoku pa so dali ime Sveta Helena po Heleni iz Carigrada. V članku objavljenem leta 2015 je navedeno, da naj bi bil 21. maj verjetno protestantski ne pa katoliški ali pravoslavni praznik. Datum odkritja je namreč prvi navedel Jan Huyghen van Linschote leta [[1596]], pri tem naj bi se zmotil saj naj bi otok odkrili nekaj desetletij pred [[Reformacija|reformacijo]] in začetkom [[Protestantizem|protestantizma]].<ref>Ian Bruce, 'St Helena Day', Wirebird The Journal of the Friends of St Helena, no. 44 (2015): 32–46.[http://sainthelenaisland.info/sthelenadayarticleianbruce.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151016033235/http://sainthelenaisland.info/sthelenadayarticleianbruce.pdf |date=16 October 2015 }}</ref><ref>Jan Huyghen van Linschoten, Itinerario, voyage ofte schipvaert van Jan Huygen Van Linschoten naer Oost ofte Portugaels Indien, inhoudende een corte beschryvinghe der selver landen ende zee-custen... waer by ghevoecht zijn niet alleen die conterfeytsels van de habyten, drachten ende wesen, so van de Portugesen aldaer residerende als van de ingeboornen Indianen. (C. Claesz, 1596)[https://web.archive.org/web/20180502140054/https://books.google.co.uk/books?id=UbVOAAAAcAAJ].</ref><ref>Jan Huygen van Linschoten, John Huighen Van Linschoten, His Discours of Voyages into Ye Easte [and] West Indies: Divided into Foure Bookes (London: John Wolfe, 1598).[https://books.google.com/books?id=nRN-HgO3tREC&pg=PA172]</ref> Alternativni datum odkritja [[3. maj]] je verjetno bolj verodostojen saj je to praznik najdbe križa Sv. Helene v [[Jeruzalem]]u in ga navajata Odoardo Lopes in sir Thomas Herbert.
 
Druga teorija o odkritju otoka pravi, da naj bi Nova dejansko odkril otok Tristian da Cunha 2.430 km južneje ter, da naj bi Sv. Heleno odkrila ena izmed ladij v ekspediciji Estêvão de Gama [[30. julij]]a [[1503]] (o tem naj bi poročal uradnik Thomé Lopes). Thomé Lopes je zarisal otok na zemljevid s precejšno točnostjo glede na smer in lokacijo [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokov]], [[Sao Tome in Principe|São Tome]], [[Ascension]] in [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]].<ref>''The Voyage from Lisbon to India'', 1505–06, being an account and journal by Albericus Vespuccius, translated from the contemporary Flemish [by George Frederick Barwick and Janet M. E. Barwick], and edited with prologue and notes by C. H. Coote. [With the text of the original entitled "Die reyse va Lissebone" in facsimile.], Published by B. F. Stevens in 1894.</ref>
 
Ko je, [[12. maj]]a [[1589]], na otok prišel Linchoten je poročal o rezbarijah na figovih drevesih, ki naj bi nastale pred letom 1510.<ref>Linschoten, Drevesa naj biJan posadiliHuygen Portugalcivan, verjetnoA. soC. posadili(Arthur sadikeCoke) inBurnell, neand odraslihPieter drevesAnton Tiele. ZaThe rezbarijevoyage soof moraleJohn bitiHuyghen tevan dovoljLinschoten veliketo žethe predEast letomIndies : 1510,from kothe soold jihEnglish odposlalitranslation inof posadili1598 : nathe otokufirst book, tocontaining sejehis verjetnodescription zgodiloof žethe nekajEast. letLondon : poPrinted odkritjufor otokathe Hakluyt Society, 1885. https://archive.org/details/voyagejohnhuygh02tielgoog/page/n279.
</ref> Drevesa naj bi posadili Portugalci, verjetno so posadili sadike in ne odraslih dreves. Za rezbarije so morale biti te dovolj velike že pred letom 1510, ko so jih odposlali in posadili na otoku, to seje verjetno zgodilo že nekaj let po odkritju otoka.
 
Po tretji teoriji o odkritju otoka naj bi tega odkril portugalski plemič in bojevnik Dom Garcia de Noronha. Ta naj bi ga opazil na svoji poti proti [[Indija|Indiji]] pozno leta [[1511]] ali pa v začetku leta [[1512]]. Navigator je vrisal otok v pomorke karte zato se sklepa, da so od takrat naprej začeli otok redno uporabljati kot vmesno oskrbovalno postojanko med [[Evropa|Evropo]] in Indijo.
2.320

urejanj