Sveta Helena (otok): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 58:
== Zgodovina ==
=== Zgodovina otoka od 1502 do 1658 ===
Po zgodovinskih zapisih naj bo otok, [[21. maj]]a 1502, prvi opazil galicijski navigator João da Nova, ki je plul za portugalsko krono, otoku pa so dali ime Sveta Helena po Heleni iz Carigrada. V članku objavljenem leta 2015 je navedeno, da naj bi bil 21. maj verjetno protestantski ne pa katoliški ali pravoslavni praznik. Datum odkritja je namreč prvi navedel Jan Huyghen van Linschote leta [[1596]], pri tem naj bi se zmotil saj naj bi otok odkrili nekaj desetletij pred [[Reformacija|reformacijo]] in začetkom [[Protestantizem|protestantizma]].<ref>Ian Bruce, 'St Helena Day', Wirebird The Journal of the Friends of St Helena, no. 44 (2015): 32–46.[http://sainthelenaisland.info/sthelenadayarticleianbruce.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151016033235/http://sainthelenaisland.info/sthelenadayarticleianbruce.pdf |date=16 October 2015 }}</ref><ref>Jan Huyghen van Linschoten, Itinerario, voyage ofte schipvaert van Jan Huygen Van Linschoten naer Oost ofte Portugaels Indien, inhoudende een corte beschryvinghe der selver landen ende zee-custen... waer by ghevoecht zijn niet alleen die conterfeytsels van de habyten, drachten ende wesen, so van de Portugesen aldaer residerende als van de ingeboornen Indianen. (C. Claesz, 1596)[https://web.archive.org/web/20180502140054/https://books.google.co.uk/books?id=UbVOAAAAcAAJ].</ref><ref>Jan Huygen van Linschoten, John Huighen Van Linschoten, His Discours of Voyages into Ye Easte [and] West Indies: Divided into Foure Bookes (London: John Wolfe, 1598).[https://books.google.com/books?id=nRN-HgO3tREC&pg=PA172]</ref> Alternativni datum odkritja [[3. maj]] je verjetno bolj verodostojen saj je to praznik najdbe križa Sv. Helene v [[Jeruzalem]]u in ga navajata Odoardo Lopes in sir Thomas Herbert.
Druga teorija o odkritju otoka pravi, da naj bi Nova dejansko odkril otok Tristian da Cunha 2.430 km južneje ter, da naj bi Sv. Heleno odkrila ena izmed ladij v ekspediciji Estêvão de Gama [[30. julij]]a [[1503]] (o tem naj bi poročal uradnik Thomé Lopes). Thomé Lopes je zarisal otok na zemljevid s precejšno točnostjo glede na smer in lokacijo [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokov]], [[Sao Tome in Principe|São Tome]], [[Ascension]] in [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]].
Ko je, [[12. maj]]a [[1589]], na otok prišel Linchoten je poročal o rezbarijah na figovih drevesih, ki naj bi nastale pred letom 1510. Drevesa naj bi posadili Portugalci, verjetno so posadili sadike in ne odraslih dreves. Za rezbarije so morale biti te dovolj velike že pred letom 1510, ko so jih odposlali in posadili na otoku, to seje verjetno zgodilo že nekaj let po odkritju otoka.
Po tretji teoriji o odkritju otoka naj bi tega odkril portugalski plemič in bojevnik Dom Garcia de Noronha. Ta naj bi ga opazil na svoji poti proti [[Indija|Indiji]] pozno leta [[1511]] ali pa v začetku leta [[1512]]. Navigator je vrisal otok v pomorke karte zato se sklepa, da so od takrat naprej začeli otok redno uporabljati kot vmesno oskrbovalno postojanko med [[Evropa|Evropo]] in Indijo.
Portugalci so otok našli nenaseljen, brez dreves in sveže vode. Na otok so naselili živino, zelenjavo in sadno drevje zgradili so tudi kapelo in nekaj hiš. Zgodba po kateri naj bi João da Nova na otoku zgradil kapelo z ostanki ene od nasedlih ladij se je izkazala za napačno oz. narobe razumljeno. Na otoku ni bilo stalne naselbine je pa bil pa ta pomembno postajališče za ladje in vir hrane za ladje na poti med Evropa in Azijo preko rta dobrega upanja. Na otoku so dostikrat pustili bolne mornarje, da so okrevali nato pa so se ti vkrcali na naslednjo ladjo, ki je priplula mimo.
Na otoku se je verjetno ustavil tudi Sir [[Francis Drake]] med svojo potjo potjo okoli sveta (1577- 1580). Za tem so otok obiskali tudi drugi angleški pomorščaki s tem pa je otok postal tudi vedno bolj znan med pomorščaki. Angleške vojne ladje so otok izkoriščale za plenjenje portugalskih ladij, ki so se vračale iz Indije.
Z razvojem trgovine z daljnim vzhodom so otok začeli vedno bolj pogosto uporabljati Nizozemci. Med tem pa so Portugalci in Španci otok opustili saj so začeli uporabljati pristanišča na zahodni afriški obali, ki so bila dosti bolj varna saj se je začelo vedno pogosteje dogajalo da so angleški in nizozemski mornarji napadali njihove ladje, uničili živino, plantaže in objekte na otoku.
Leta [[1633]] si je Sv. Heleno priključila Nizozemka republika, vendar je nikoli ni naselila, kolonizirala ali vojaško utrdila. Do leta [[1651]] so Nizozemci otok opustili saj so začeli uporabljati pristanišče na rtu dobrega upanja.
=== Britanska Vzhodnoindijska družba (1658-1815) ===
Leta [[1657]] je [[Oliver Cromwell]] [[Britanska vzhodnoindijska družba|Britanski vzhodnoindijski družbi]] podelil listino za upravljanje s Sv. Heleno. Naslednje leto se je podjetje odločilo, da otok utrdi in kolonizira z rastlinami. Dolgo časa je veljalo, da je bila velika večina prvih naseljencev otoka prebivalcev Londona potem ko so ti ostali brez vsega po velikem londonskem požaru leta [[1666]]. Ta zgodba se je izkazala za mit. Prvi guverner kapitan John Dutton je prišel na otok leta [[1659]] s čimer je Sv. Helena postala ena prvih angleških kolonij izven [[severna Amerika|Severne Amerike]] in [[Karibi|Karibov]]. Zgrajena je bila utrdba in hiše. Po povratku britanske monarhije, leta [[1660]], je Vzhodno indijska družba dobila kraljevo listino s katero je dobila pravico utrditi in kolonizirati otok. Utrdbo na otoku so preimenovali v James Fort mesto pa v Jamestown v čast vojvode Yorškega, ki je kasneje postal angleški kralj James II.
Med januarjem in majem [[1673]] je [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] začasno zasedla otok, po prihodu angleških okrepitev pa je otok ponovno prišel pod nadzor Britanske vzhodnoindijske družbe. Podjetje je imelo zelo veliko težav pri privabljanju novih priseljencev med prebivalci otoka pa je pogosto prihajalo, do nemirov in uporov. Zaradi ekoloških težav kot so krčenje gozdov, erozije tal, škodljivcev in suše je leta [[1715]] guverner Isaac Pyke napovedal, do prebivalstvo otoka preselil na [[Mauritius]]. To se ni zgodilo, družba pa je še naprej zaradi strateške lege otoka subvencionirala skupnost. Popis leta [[1723]] je zabeležil 1.110 ljudi od tega je bilo 610 sužnjev.
V osemnajstem stoletju so težave na otoku poizkušali rešiti s sejanjem dreves, izboljšanjem infrastrukture, odpravljanjem korupcije, izgradnjo bolnišnic, izboljšanjem pridelka in živine, nadzorom nad uživanjem alkohola in uvedbo zakonskih reform. Od leta [[1770]] je tok užival dolgoletno blaginjo. Leta [[1775]] je otok obiskal kapitan [[James Cook]] na poti okoli sveta. Cerkev Sv. Jamesa v Jamestownu je bila zgrajena leta [[1774]] , Plantation Houste, ki je uradno bivališče guvernerja pa je bila zgrajena v letih 1791 – 1792.
Otok je leta 1676 obiskal [[Edmond Halley]] (astronom, matematik, fizik,...) in tam postavil 7,3 m dolg teleskop za opazovanje zvezd na južni polobli. Teleskop je bil postavljen pri cerkvi Sv. Matije na 680 m visokem hribu v okrožju Longwood. Hrib so kasneje poimenovali po njem Mount Halley.
V tem obdobju je bila Sv. Helena pomembno pristanišče Britanske vzhodnoindijske družbe. Ladje so se na otoku vstavljale na povratni poti iz Indije in [[Kitajska|Kitajske]]. Na otoku so lahko napolnile zaloge vode in hrane v vojnem času pa so oblikovale konvoje ladij ki so pluli proti Veliki Britaniji pod zaščito [[Britanska kraljeva mornarica|kraljeve mornarice]]. Maja 1771 se je na otoku ustavila ladja HMS ''Endeavour'' pod poveljstvom kapitana Jamesa Cooka, ko se je vračala v Evropo po odkritju [[Avstralija|Avstralije]] in [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]].
Potem ko je uvoz sežnjev leta 1792 postal nezakonit je guverner Rober Patton (1802 – 1807) družbi priporočal uvoz kitajske delavne sile za delo na poljih. Prvi kuliji so na otok prišli leta 1810 osem let kasneje pa je njihovo število naraslo na 600. Mnogi so si na otoku ustvarili novo življenje in se integrirali v otoško družbo. V popisu leta [[1814]] so na otoku zabeležili 3.507 prebivalcev.
=== Napoleonovo izgnanstvo (1815 – 1821) ===
Leta [[1815]] je britanska vlada zaradi težke dostopnosti izbrala Sv. Heleno za Napoleonov zapor. Napoleon je na otok prišel oktobra 1815. Začasno se je naselil v paviljonu Briars, ki je stal na posestvu družine Balcombi dokler se ni decembra preselil v hišo Longwood, ki so jo zgradili posebej zanj. Zaradi slabih razmer se je njegovo zdravstveno stanje začelo slabšati dokler ni [[5. maj]]a [[1821]] umrl.
V strahu, da bo poizkušali Napoleona rešiti so Angleži zasedli bližnji nenaseljen otok Ascension ter nanj namestili garnizijo.
=== Britanska vzhodnoindijska družba (1821-1834) ===
Po smrti Napoleona se je iz otoka odselilo več tisoč začasnih obiskovalcev Vzhodno indijska družba pa je ponovno prevzela popoln nadzor na otokom. Med leti 1815 in 1830 je imel vlada otoka v lasti manjšo jadrnico imenovano ''St Helena'' s katero je na redni linji Sv. Helena - Rt dobrega upanja prevažala potnike in zaloge.
Napoleon je v času svojega bivanja na otoku zelo hvalil otoško kavo. Za krajše obdobje je ta postala zelo popularna v [[Pariz]]u.
Uvoz sužnjev na otok je bil prepovedan leta 1792, suženjstvo kakih 800 otoških sužnjev pa se je končalo šele leta 1827, ker je bilo kar šest let preden je britanski parlament sprejel zakon s katerim je bilo prepovedano suženjstvo v kolonijah.
Med leti 1791 in 1833 je otok postal del eksperimenta v katerem so z pogozdovanjem želeli ohraniti otoške gozdove ter povečati količino padavin. Eksperiment je predstavljal zametke okoljevarstva.
=== Kronska kolonija (1834-1981) ===
Leta [[1833]] je nadzor nad otokom od Vzhodno indijske družbe prevzela Velika Britanija s tem pa je otok postal kronska kolonija. Zaradi varčevanja se je populacija otoka močno zmanjšala. Tisti ki so lahko zapustili otok so priložnosti za zaslužek in boljše življenje iskali drugje. V drugi polovici 19. stoletja so se začeli pojavljati parniki, ki niso bili odvisni od vetra zaradi česar se je število ladijskih obiskov otoka močno zmanjšalo. Ladijski promet se je še dodatno zmanjšal po odprtju [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]] saj so se ladijske poti premaknile v [[Rdeče morje]]. Število ladij se je iz 1.1000 leta 1855 zmanjšalo na 288 leta 1889.
Leta 1840 je britanska mornarica na otoku vzpostavila pomorsko bazo za boj proti trgovini s sužnji. Med leti 1840 in 1849 je bilo na otoku izkrcanih preko 15.000 osvobojenih sužnjev.
Leta 1858 je [[Napoleon III.]] v imenu francoske vlade kupil hišo Longwood in pripadajoče zemljišče v kateri je zadnja leta svojega življenja živel Napoleon Bonaparte. Hiša in pripadajoče zemljišče sta še danes last Francije z njim upravlja predstavnik Francije, ki ga imenuje ministrstvo za zunanje zadeve.
Enajstega aprila 1898 je na otoku pristal Američan Joshuan Slocum na svoji solo poti okoli sveta. Po nekaj dnevnem počitku med kateri je predaval o svojem potovanju in ogledu hiše v kateri je živel Napoleon se je 20. aprila 1898 ponovno odpravil na pot.
Med leti 1900 in 1901 je bilo na otoku vzpostavljeno taborišče v katerem je bilo zaprtih preko 6.000 [[Buri|Burov]]. Med njimi je bil tudi burski general Piet Cronjé in njegova žena, ki so ju zajeli po bitki pri Paardebergu. Skupaj s taboriščniki je leta 1901 na otoku živelo 9.850 ljudi.
Gospodarstvo otoka je temeljilo na predelavi novozelandskega [[lan]]a, proizvodnjo katerega so ponovno vzpostavili leta 1907, ki je tekom [[Prva svetovna vojna|prve svetovne]] vojne predstavljal dokaj velik prihodek otoka. Leta 1922 so Sv. Heleni priključilo otok Ascension leta 1938 pa še Tristan da Cunha. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so [[ZDA]] na otoku Ascension zgradile letališče Wideawake medtem ko na Sv. Heleni ni bilo nobene večje vojaške enote razen manjše posadke za obrambo otoka.
Zaradi izvoza lana je gospodarstvo raslo, dokler ni leta [[1951]] doseglo vrhunec. Proizvodna je nato začela počasi upadati zaradi vedno širše uporabe sintetičnih vlaken. Zadnji udarec industriji je bila odločitev britanske pošte, da bo začela za poštne vreče uporabljati sintetična vlakna, zadnji mlini za predelavo lana so se zaprli leta 1965.
Zaradi vedno bolj dostopnega letalskega prometa se je zmanjšalo število linijskih ladij. Union Castle je zato postopoma zmanjševala število ladij dokler leta [[1977]] ni popolnoma ukinila ladijskih linij do otoka. Nadomestil ga je Curnow Shipping s sedežen v Avonmouthu z ladjo RMS ''St Helena'' leta 1989.
=== 1981 do danes ===
Britanski nacionalni zakon iz leta 1981 je Sv. Heleno in druge kronske kolonije preimenovala v britanska odvisna ozemlja. Otočani so s tem izgubili pravico do bivanja v Veliki Britaniji. Naslednjih 20 let so prebivalci lahko našli delo le v slabo plačanih službah v vladnih uradih. Zunaj otoka pa so lahko našli delo le na [[Falklandski otoki|Falklandskih otokih]] in otoku Ascension. Leta 1988 je bil ustanovljen urad za razvoj in gospodarsko načrtovanje z namenom, da bi izboljšal standard prebivalcev otoka.
Leta 1989 je princ Andrew splovil novo ladjo RMS ''St Helena''. Ladja je namenska za prevoz ljudi in tovora med otokom Sv. Heleno in [[Cape Town]]om.
Ustava otoka, ki je začela veljati leta 1989 zagotavlja, da otok upravlja guverner ter izvoljeni izvršilni in zakonodajni svet. Leta 2002 je britansko zakon o čezmorskim ozemljem prebivalcem otoka podelil britansko državljanstvo in preimenoval odvisna britanska ozemlja v Britanska čezmorska ozemlja. Leta 2009 so po novi ustavi Sv. Helena in še dve drugi ozemlji dobili enak status. Britansko čezmorsko ozemlje pa je bilo preimenovano v Sv. Helena, Ascension in Tristan da Cunha.
== Zunanje povezave ==
| |||