Wikipedija

Druga svetovna vojna: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
AndrejS.K (pogovor | prispevki)
2.433 urejanj
AndrejS.K (pogovor | prispevki)
2.433 urejanj
Vrstica 96:
Bliskovit razvoj japonskega gospodarstva in prebivalstva, pomanjkanje surovin na otokih in militaristična vlada so sprožili ekspanzionistične težnje [[Japonska|Japonskega cesarstva]]. Vse bolj pa se je uveljavilo prepričanje, da Azija pripada Japonski. Leta 1931 so Japonci izkoristili incident v Mukdenu in zasedli Mandžurijo ter ustanovili marionetno državo Mandžurijo.{{sfn|Smith|Steadman|2004|p=28}} Kitajska je Ligo narodov pozvala naj ustavi japonsko invazijo. Potem ko je ta obsodila vdor v Mandžurijo je Japonska izstopila iz Lige narodov. Vojna se je nadaljevala dokler leta 1933 v Tanggu ni bilo podpisano premirje. Kljub temu se je kitajski odpor proti japonski okupaciji nadaljeval. Po incidentu Xi'an leta 1936 sta se Kuomintang in Komunistična partija Kitajske odločili, da združita sile v boju proti japonskemu okupatorju.{{sfn|Busky|2002|p=10}}
 
== SudetskaDogodki krizapred in začetek vojnevojno ==
=== Italijanski napad na Etiopijo ===
[[Adolf Hitler|Hitlerjeva]] Nemčija je versajski mir prvič prekršila leta 1936 s simboličnim dejanjem, ko je na levi breg [[Ren]]a, ki je bil po prvi svetovni vojni demilitariziran, poslala [[Wehrmacht]]. Ker se nobeden od zaveznikov na to ni odzval, so bili nacisti prepričani, da bodo tudi v prihodnje lahko izvajali podobne korake.
Druga italijansko-etiopska vojna je bila kratkotrajen kolonialen spopad, ki se je začel oktobra 1935 in končal maja 1936. Vojna se je začela z italijanskim napadom na Etiopsko cesarstvo ( Abesinija) iz sosednje italijanske Somalije in Eritreje. Spopad se je končal z italijansko zmago in priključitvijo Etiopije novoustanovljeni italijanski koloniji Italijanska vzhodna Afrika (Africa Orientale Iataliana ali AOI). Iz svetovnega stališča je bil spopad lokalnega značaja in popolnoma nepomemben, po drug stran pa je razkril slabosti in nemoč društva narodov, ki bi moral zagotavljati mir. Člana Društva narodov sta bila tako Etiopija kot Kraljevina Italija. Velika Britanija in Francija sta podpirali sankcije proti Italiji vendar te nikoli niso bile popolnoma uveljavljene tako, da na Italijo praktično niso imele nobenega resnega učinka. Italija se je na sankcije odzvala tako da ni nasprotovala nemškim nameram po priključitvi Avstrije.
 
=== Španska državljanska vojna ===
Leta 1936 je bil med Nemčijo, Japonsko, leta 1937 pa še z Italijo, podpisan t. i. [[antikominternski pakt]] – predhodnik [[Trojni pakt|Trojnega pakta]]. Naslednje leto je Nemčija aneksirala [[Avstrija|Avstrijo]] ([[anšlus]]). Hitler je to potezo upravičil z načelom o samoodločbi, saj so se mnogi Avstrijci smatrali za del nemškega naroda, od katerega so bili razdvojeni z umetno mejo.
Ko je v Španiji izbruhnila državljanska vojna sta Mussolini in Hitler španskim nacionalistom pod vodstvom Francisca Franca zagotavljala vojaško podporo. Največjo podpore so zagotovili Italijani, ki so v Španijo poslali več kot 70.000 vojakov, 6.000 članov letalskega osebja in 720 letal. Na drugi strani je Sovjetska zveza je podpirala uradno vlado španske republike. Proti nacionalistom se je borilo tudi preko 30.000 tujih prostovoljcev zbranih v Mednarodne brigade. Španska državljanska vojna je bila proksi vojna kjer sta Nemčija in Sovjetska zveza preizkušala svoja orožja in vojaško taktiko. Vojna se je končala aprila 1939 z zmago nacionalistov. Po vojni je general Franco ostal v dobrih odnosih z nacisti in fašisti vendar se v drugo svetovno vojno ni vpletal saj je Španija ostala nevtralna. Njegov največji prispevek drugi svetovni vojni so bili prostovoljci, ki jih je v pomoč Nemcev pošiljal na vzhodno fronto.
[[Slika:Bundesarchiv Bild 183-R69173, Münchener Abkommen, Staatschefs.jpg|thumb|300px|right|Od leve proti desni (sprednja vrsta): [[Neville Chamberlain|Chamberlain]], [[Édouard Daladier|Daladier]], [[Adolf Hitler|Hitler]], [[Benito Mussolini|Mussolini]] in [[Galeazzo Ciano|Ciano]] pred podpisom [[münchenski sporazum|münchenskega sporazuma]].]]▼
Podoben izgovor je Hitler uporabil tudi pri [[Sudeti]]h, delu Češkoslovaške, v katerem je bilo večinsko prebivalstvo nemško. Češkoslovaška vlada je bila pripravljena, da se poskusu spreminjanja meje upre z vojsko, saj je računala na svoj status zveste francoske zaveznice. Britanska vlada pa takrat še ni bila pripravljena na vojno, zato je nagovorila Francijo, da je ta skupaj z njo [[30. september|30. septembra]] 1938 podpisala [[münchenski sporazum]], s katerim je bila Nemčiji priznana pravica do Sudetov. Češkoslovaško sta tako njeni zaveznici pustili na cedilu in je morala podleči nemškemu [[ultimat]]u. Medtem ko je bil del svetovne javnosti nad temi dogodki presenečen in razočaran, jih je velik del zahodne javnosti smatral kot popravke versajskega miru in s tem priložnost za dosego trajnega miru v svetu.
{{navedek|Sudeti so zadnja ozemeljska zahteva, ki jo imam v Evropi.|||Iz govora, 1938|Adolf Hitler<ref>{{navedi splet |url=http://www.najdi.si/snsi/drobtine/index.jsp?dc=2&category1=Sudeti&categoriesSeed=1198883108335&categoriesStartIndex=449 |title=Najdi.si Citati |accessdate=30.12.2007}}</ref>}}
 
=== Druga kitajsko-japonska vojna ===
Upi za mir so se hitro izjalovili, saj sta madžarska in poljska vlada izkoristili Hitlerjev precedens, da bi pozneje lahko posegli po češkoslovaškem ozemlju. Do spomladi 1939 je vlada v [[Praga|Pragi]] izgubila toliko avtoritete, da se je na [[Slovaška|Slovaškem]] pojavilo [[separatizem|separatistično gibanje]]. Pojav le-tega je Nemčija izkoristila kot izgovor, da je 16. marca 1939 okupirala Češko in ustanovila [[Nemški protektorat Češka-Moravska|protektorat Češka-Moravska]], Slovaška pa je postala [[satelitska država]].
Po incidentu na mostu Marca Pola je Japonska napadla Kitajsko in julija 1937 zasedla Peking nekdanjo prestolnico kitajskega cesarstva. Sovjetska zveza je s Kitajski podpisala pakt o nenapadanju in s tem Kitajski zagotovila nujno potrebno materialno in vojaško pomoč posledično pa se je s tem končalo sodelovanje kitajske z Nemčijo, ki ji je prav tako zagotavljala materialno in vojaško pomoč. Od septembra do novembra so potekali hudi boji ta Taiyuan, Xinkou in Pingxingguan. Konec novembra je kljub zagrizeni obrambi padel Shanghai, decembra pa še prestolnica Nanking. Po padcu mesta je japonska vojsko nad nemočnim prebivalstvom mesta izvedla enega najhujših pobojev v katerem je bilo ubitih več deset tisoč ljudi.
 
Marca 1938 so Kitajci v bitki pri Taierzhuangu doseglo pomembnejšo zmago vendar so že maja izgubili Xuzhou. Napredovanje Japoncev so začasno ustavili s porušitvijo jezov na Rumeni reki in poplavami. S tem so pridobili čas, da so pripravili obrambo mesta Wuhan. Sledila je obsežna bitka, ki se je končala z taktično japonsko vendar sta imeli obe strani strahovite izgube tako, da se je japonsko napredovanje ustavilo. Za Kitajce kljub porazu v bitki vojna ni bila izgubljena svojo vlado so preselili v Chongqing in nadaljevali z odporom, ki je trajal vse do konca druge svetovne vojne.
Razpad Češkoslovaške je bil šok in ponižanje za zahodne sile, ki so Poljski in Romuniji, naslednjima Hitlerjevima tarčama, kljub temu zagotavljale še nadaljnjjo neodvisnost in ozemeljsko integriteto. Medtem pa je [[Benito Mussolini|Mussolini]] po Hitlerjevem vzoru aprila 1939 brez spopadov [[Albanija|Albanijo]] priključil Italiji.
 
=== Sovjetski-japonski obmejni konflikt ===
Nadalje je Hitler nameraval zavzeti [[Gdansk]], pristanišče ob [[Baltsko morje|Baltskem morju]] pod upravo [[Liga narodov|Lige narodov]], ki so si ga lastili tako Nemci kot Poljaki, večinsko prebivalstvo pa je bilo nemško. Tokrat so bili Poljaki, za razliko od Čehoslovakov, s podporo zahodnih sil pripravljeni na oborožen odpor. Nemški vladi je postalo jasno, da krize ni mogoče rešiti drugače kot z oboroženo invazijo, ki so jo načrtovali že od pomladi.
Tekom tridesetih let prejšnjega stoletja je na mandžursko sovjetski in mongolski meji občasno prihajalo do večjih mejnih spopadov saj je imela Japonka Mandžurijo in Sibirijo za svoje interesno območje. Japonska je bila širitvi na sever zaradi surovin zelo naklonjena vendar je to strategijo po izgubljeni bitki pri Khalkin Gol popolnoma opustila. Aprila 1941 sta Sovjetska zveza in Japonska podpisali pakt o nevtralnosti, Japonska pa je vse svoje sile usmerila v širitev proti jugu.
 
=== Okupacije in sporazumi v Evropi ===
Führer je bil prepričan, da bodo Poljsko zahodne sile vseeno pustile na cedilu, tako kot so Češkoslovaško. K začetku vojne so prispevala tudi neuspešna pogajanja o eventualnem vojnem sodelovanju, ki so medtem potekala v Moskvi med anglo-francoskimi in sovjetskimi predstavniki.
▲[[SlikaFile:Bundesarchiv Bild 183-R69173, Münchener Abkommen, Staatschefs.jpg|thumb|300pxleft|right|Od leve proti desni (sprednja vrsta): [[Neville Chamberlain|Chamberlain]], [[Édouard Daladier|Daladier]], [[Adolf Hitler|Hitler]], [[Benito, Mussolini|Mussolini]], in [[Galeazzo Ciano|Ciano]] predfotografirani podpisomtik preden so podpisali [[münchenski sporazum|münchenskega, sporazuma]]29. september 1938]]
 
V Evropi sta Nemčija in Italija postajali vedno bolj agresivni. Marca 1938 si je Nemčija priključila Avstrijo, odziv nasprotnih sil (Velike Britanije in Francije) je bil zelo medel.{{sfn|Collier|Pedley|2000|p=144}} Dogodek je Hitlerja toliko opogumil, da je zahteval še Sudete na Češkoslovaškem kjer je živelo večinsko nemško prebivalstvo. V strahu pred novo vojno sta Francija in Velika Britanija, pod vodstvom mirovniške politike britanskega premjeja Neville Chamberlaina, v Münchnu podpisali [[Münchenski sporazum]] s katerim je Nemčija dobila Sudete v zameno pa se je morala odreči novim teritorialnim zahtevam.{{sfn|Kershaw|2001|pp=121–22}} Češkoslovaška pri dogovoru ni imela nobene besede kasneje pa sta jo Nemčija in Italija prisilile, da je dele svojega ozemlja odstopila še Madžarski in Poljski.{{sfn|Kershaw|2001|p=157}}
Na koncu se je [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] odločil s Hitlerjem podpisati sporazum o delitvi interesnih sfer v vzhodni Evropi. Nemčija se je s [[pakt Ribbentrop-Molotov|paktom Ribbentrop-Molotov]] [[25. avgust]]a 1939 zavarovala pred vojno s Sovjetsko zvezo oziroma eventualno vojno na dveh frontah. Po insceniranem poljskem napadu na radijsko postajo v [[Gleiwitz]]u so nemške oborožene sile 1. septembra 1939 napadle Poljsko, s čimer se je v Evropi začela druga svetovna vojna.
 
Čeprav je Hitler s sporazumom dobil vse kar je zahteval je bil kljub temu besen ker so se Britanci vpletali v njegove načrte s katerimi je želel zasesti celotno Češkoslovaško. V javnem govoru je napadel Veliko Britanijo in Žide januarja pa nemški mornarici ukazal visoko vojno pripravljenost s katero je želel izzvati prevlado britanske mornarice. Marca 1939 je Nemčija zasedla še preostanek Češkoslovaške in jo razdelila na nemški protektorat Bohemia in Moravia ter nemško satelitsko državo Republiko Slovaško.{{sfn|Davies|2006|loc=pp. 143–44 (2008 ed.)}} Dvajsetega marca 1939 je Hitler od Litve zahteval regijo Klaipeda.{{sfn|Shirer|1990|pp=461–62}}
 
[[File:Bundesarchiv Bild 183-H27337, Moskau, Stalin und Ribbentrop im Kreml.jpg|right|thumb|upright|Nemški zunanji minister [[Joachim von Ribbentrop]] (desno) in sovjetski vodja [[Josip Stalin]] po podpisu pakta Molotov–Ribbentrop, 23. avgust 1939]]
 
Ko je Hitler zahteval še svobodno mesto Gdansk sta Francija in Velika Britanija potrdila podporo Poljski ter jamčili za njeno samostojnost. Podobno se je zgodilo na Balkanu po italijanski zasedbi Albanije, aprila 1939, kjer sta Velika Britanija in Francija jamčili za samostojnost Romunije in Grčije.{{sfn|Lowe|Marzari|2002|p=330}} Nemčija in Italija sta na to podporo odgovorili z jeklenim paktom (vojaško in politično zavezništvo med Italijo in Nemčijo).{{sfn|Dear|Foot|2001|p=234}} Hitler je obtožil Veliko Britanijo in Poljsko, da želita obkoliti Nemčijo ter razdrl britansko-nemški mornariški sporazum in nemško poljski sporazum o nenapadanju.{{sfn|Shirer|1990|p=471}}
 
Kriza je dosegla vrhunec konec avgusta 1939, ko so se nemške čete začele zbirati na nemško poljski meji. 23. avgusta, ko so pogovori o zavezništvu med Veliko Britanijo, Francijo in Sovjetsko zvezo zastali,<ref>{{Cite journal |jstor = 153322|title = Molotov's Apprenticeship in Foreign Policy: The Triple Alliance Negotiations in 1939|journal = Europe-Asia Studies|volume = 52|issue = 4|pages = 695–722|last1 = Watson|first1 = Derek|year = 2000|doi = 10.1080/713663077}}</ref> je bil med Nemčijo in Sovjetsko zvezo podpisan pakt o nenapadanju.{{sfn|Shore|2003|p=108}} Pakt je vseboval tajen protokol, ki je določal nemško in sovjetsko vplivno območje na Poljskem, Litvi, Latviji, Estoniji in Finski.{{sfn|Dear|Foot|2001|p=608}} Sporazum je bil tudi zagotovilo Nemčiji, da se rdeča armada ne bo zapletala v nemške operacije proti Poljski s tem se je Nemčija želela izogniti dvema frontama kakor se je to zgodilo v prvi svetovni vojni. Takoj po podpisu sporazuma je Hitler ukazal napasti Poljsko 26. avgusta, vendar se je premislil ko je izvedel, do bo Velika Britanija Poljski zagotovila podporo v primeru vojne in, da bo Italija v primeru vojne razglasila nevtralnost.<ref>{{cite web|url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/USA/DAP-Poland/Campaign-II.html#chapter5|title=The German Campaign In Poland (1939)|accessdate=29 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140524013551/http://www.ibiblio.org/hyperwar/USA/DAP-Poland/Campaign-II.html#chapter5|archive-date=24 May 2014|url-status=live}}</ref>
 
Britanci na vojno niso bili pripravljeni zato so se ji želeli na vsak način izogniti in so zahtevali nova pogajanja, Nemčija je na to odgovorila z nemogočimi zahtevami kar je položaj samo še poslabšalo.<ref name=ww2db_com>{{cite web |url=http://ww2db.com/battle_spec.php?battle_id=162 |title=The Danzig Crisis |website=ww2db.com |access-date=29 April 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160505010109/http://ww2db.com/battle_spec.php?battle_id=162 |archive-date=5 May 2016 |url-status=live}}</ref> 29. avgusta je Hitler od Poljske zahteval naj Nemčiji preda Gdansk ter izvede plebiscit na katerem se bojo Nemci živeči na področju poljskega koridorja sami odločili v kateri državi želijo živeti.<ref name=ww2db_com/> Poljaki niso želeli ugoditi nemškim zahtevam, na burnem sestanku med britanskim veleposlanikom in Ribbentropom v noči iz 30. na 31. je Ribbentrop izjavil da smatra da so bile vse Nemške zahteve zavrnjen.<ref name=ibiblio1939>{{cite web |title=Major international events of 1939, with explanation |url=http://www.ibiblio.org/pha/events/1939.html |publisher=Ibiblio.org |access-date=9 May 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130310103815/http://www.ibiblio.org/pha/events/1939.html |archive-date=10 March 2013 |url-status=live}}</ref> Naslednji dan se je Evropa znašla v novi vojni.
 
== Časovni pregled ==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Druga_svetovna_vojna«