Trgovska pot od Varjagov do Grkov: Razlika med redakcijama

np
m (Dopolnitev referenca)
(np)
'''Trgovska pot od Varjagov do Grkov''' ([[Ruščina|rusko]] Путь «из варяг в греки», ''Put iz varyag v greki'', [[Švedščina|švedsko]] ''Vägen från varjagerna till grekerna'', [[Grščina|grško]] Εμπορική Οδός Βαράγγων - Ελλήνων) je [[trgovska pot]], ki je povezovala [[Skandinavija|Skandinavijo]], [[Kijevska Rusija |Kijevsko Rusijo]] in [[Bizantinsko cesarstvo]]. Pot je omogočala trgovcem vzdolž nje vzpostaviti neposredno cvetočo trgovino z [[Bizanc|Bizancem]] in je spodbudila nekatere od njih, da so se naselili na ozemlju današnje [[Belorusija|Belorusije]], [[Rusija|Rusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]]. To je bila plovna pot na dolge razdalje, vključno z [[Baltsko morje |Baltskim morjem]], več [[reka]]mi, ki se stekajo v Baltsko morje in rekami rečnega sistema [[Dneper]] in s potmi, ki so omogočale premostiti manjkajoče dele med njimi po kopnem.
 
Pot se je začela v skandinavskih trgovskih centrih, kot so [[Birka]], [[Hedeby]] in [[Gotland]], prečkala Baltsko morje, vstopila v [[Finski zaliv]], sledila reki [[Neva|Nevi]] v [[Ladoško jezero]]. Potem je sledila reki [[Volhov (reka)|Volhov]], gorvodno mimo mest [[Stara Ladoga]] in [[Veliki Novgorod]], prečkala [[Ilmensko jezero]] in do rek Lovat, Kunja in morda reke Serjoza. Od tam po kopnem, po tako imenovani [[prevozna pot|prevozni poti]] pripeljala do reke Toropa in po spodnjem toku do reke [[Zahodna Dvina]] (ali ''Daugava''). Od tu so šle ladje proti toku reke Kasplja in spet po kopnem do reke Katin, pritoka reke [[Dneper]]. Vzdolž Dnepra je pot prečkala več večjih brzic in skozi [[Kijev]] ter po dostopu do [[Črno morje|Črnega morja]] sledila njegovi zahodni obali do [[CarigradKonstantinopel|Konstantinopla]].<ref>Плечко Л.А.,Старинные водные пути,[url=http://www.skitalets.ru/books/star_puti/],1985, Физкультура и спорт, Moscow</ref>
[[Image:Varangian routes.png|thumb|upright=2.2|Karta prikazuje glavne trgovske poti Varjagov: [[Volška trgovska pot]] (rdeča) in pot od Varjagov do Grkov (vijolična). Druge trgovske poti iz 8. do 11. st. so v oranžni barvi.]]
 
Pot je bila verjetno vzpostavljena v poznem [[8. stoletje|8.]] in v začetku devetega stoletja, ko so Varjagi iskali plen, tudi [[Suženjstvo|sužnje]] in donosno blago. Pot je pridobila velik pomen od [[10. stoletje|10.]] do prve tretjine [[11. stoletje|11. stoletja]], sočasno s [[Volška trgovska pot|trgovsko potjo po Volgi]] in trgovsko potjo od [[Hazari|Hazarov]] do [[Nemci|Nemcev]].
 
Glede na [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantina VII.]] so [[Kriviči]] in druga plemena odvisna od Kijeva prevažala jadrnice-[[drevak]]e ali ''monoxyla'', ki so lahko sprejele trideset do štirideset ljudi, med mesti vzdolž rek. Te jadrnice so nato prepeljali vzdolž Dnepra v Kijev. Tam so jih prodali Varjagom, ki so jih na novo opremili in natovorili z blagom. <ref>[http://faculty.washington.edu/dwaugh/rus/texts/constp.html An English translation] of ''De Administrando Imperio''.</ref>
 
Kraji na trgovski poti so bili [[Smolensk]] (Μιλινισκα), Ljubeč (Τελιουτζα), [[Černigov]] (Τζερνιγωγα), Višgorod (Βουσεγραδε), Vitačiv (Vitichev, Βιτετζεβη) in Kijev (Κια [ο] βα). Nekatera od teh mest so imela drugačna imena v stari nordijščini in Konstantin navaja nekatera izmed njih: [[Veliki Novgorod|Novgorod]] (Νεμογαρδα) je enako kot Hólmgarðr ("Ograjen otok") in Nýgarðr ("Nova ograda"); Kijev je imenoval Kœnugarðr ('Ladjedelnica') ali Σαμβατας, kar bi lahko izhajalo iz nordijskega Sandbakki-Ass ('Greben peščene sipine'). Čeprav Constantine Zuckerman predlaga bolj očitno etimologijo, od turških (kazarskih) virov ''sam'' in ''bat'' (dobesedno, 'zgornja trdnjava'). <ref name="S1">Sorlin I. ''Voies commerciales, villes et peuplement de la Rusia au Xe siècle d'après le De administrando imperio de Constantin Porphyrogénète''. Les centres proto-urbains russes entre Scandinavie, Byzance et Orient ed. M. Kazanski, D. Nercessian, C. Zuckerman (Réalités byzantines 7). - Paris, 2000. -P. 337-355</ref> [[Runski kamen]] N 62 ohranja ime Vitaholmr ('razmejitveni otoček') za Vitačiv.
 
Na Dnepru so morali Varjagi prenašati svoje ladje prek sedmih brzic, kjer so imeli stražo pred nomadi [[Pečenegi]]. Brzice so se začele pod [[Dnepropetrovsk]]om, kjer se reka obrne na jug in pade 50 metrov na 66 kilometrih. Danes ne obstajajo več, ker je bila od leta [[1950]] do leta [[1970]] zgrajena veriga zajezitev.
|}
 
Pod brzicami so morali prečkati ozko skalnato mesto imenovano ''Plitvina Vrar'' (rusko ''Krariyskaya''), kjer so Varjage pogosto napadli Pečenegi. Varjagi so se ustavili na Otoku Sv. Jurija. Potem so opremili ladje z jadri v [[estuarij]]u Dnepra in še naprej pluli ob zahodni obali Črnega morja vse do Konstantinopla (slovansko TsargradCargrad, staro nordijsko Miklagarðr).
 
Trgovska pot od Varjagov do Grkov je bila povezana z drugimi vodnimi potmi vzhodne Evrope, kot je pot [[Pripjat (reka)|Pripjat]]-[[Zahodni Bug|Bug]], ki je vodila do zahodne Evrope in Volška trgovska pot, ki je potekala navzdol po [[Volga|Volgi]] do [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]. Druga veja je potekala vzdolž Dnepra in reke [[Usyazh-Buk ]] proti krajem Lukoml in Polotsk.
45.314

urejanj