'''Dialéktika''' ([[grščina|grško]] {{jezik-el2|διαλεκτικὸϛ}}διαλεκτική: dialektikosdialektiké - ''[[argumentacija]]'', ''veščina razpravljanja'', ''razgovor'') ) veščina razpravljanja oziroma preiskovanja [[bivajoče|bivajočega]], po kateri se iz razcepa med določeno tezo, za katero se zdi, da je sprva smiselno opredeljena, preide preko spodbijanj in dokazovanja [[protislovje|protislovij]] v tezi sami (antiteza) do novega, nadgrajenega odgovora (sinteza), ki odpravlja notranja protislovja prvih dveh tez. Skozi zgodovino filozofije je dobivala različne pomenske poudarke v razponu od veščine razpravljana do [[ontologija|ontološkega]] (in na meji filozofije tudi teološkega) vedenja o resnici in bivajočem. Dialektika je svoj vrhunec kot vseobsegajoči svetovnozgodovinski proces dosegla s [[Georg Hegel|Heglovim]] [[objektivni idealizem|objektivnim idealizmom]] ter nadaljnjo izpeljavo z [[Karl Marx|Marxovim]] [[dialektični materializem|dialektičnim materializmom]].