Saule: Razlika med redakcijama

Mož Saule je Mėnuo/[[Mēness]] ([[Luna]]). Po legendi se je Mėnuo zaljubil v [[Aušrinė]] (zvezda jutranjkajutranjica oz. [[Venera]]), zato ga je bog groma [[Perkūnas]] kaznoval za nezvestobo. Po eni od različic ga je razpolovil, kar pa ni bilo dovolj, da bi ga izučilo, zato se kazen ponavlja vsak mesec. Po drugi različici sta se Mėnuo in Saule ločila, a sta oba želela videti svojo hčihčer [[Žemyna|Žemyno]] ([[Zemlja|Zemljo]]). Zato Sonce sveti podnevi, Luna pa jo obišče ponoči. Še ena legenda pravi, da ima Mėnuo izmaličen obraz, bodisi zaradi vrhovnega boga [[Dievas]]a, bodisi zaradi Saulė.<ref name="trink">{{navedi knjigo | title= Of Gods & Holidays: The Baltic Heritage | editor= Jonas Trikūnas | publisher=Tvermė |year=1999 |isbn=9986-476-27-5 | pages=75–77, 120–124}}</ref>

Spet drugi miti pravijo, da je Aušrinė hči in služabnica Saule. Aušrinė vsako jutro prižge ogenj za Saule in jo pripravi na novo pot čez nebo, [[Vakarinė]] (zvezda večernica) pa ji zvečer pripravi posteljo. V litovski mitologiji je Saule tudi mati drugih planetov: Indraje ([[Jupiter]]), Sėlije ([[Saturn]]), Žiezdrė ([[Mars]]) in Vaivore ([[Merkur]]).<ref name="trink"/>

Festivale v čast Saule so prirejali ob poletnem [[Sončev obrat|Sončevem obratu]]. V Litvi je bil to rasos (po prevladi krščanstva je postal praznik [[Janez Krstnik|sv. Janeza Krstnika]]), v Latviji pa līgo (zdaj [[jāņi]]). Ti so vključevali pletenje vencev, iskanje čarobnega [[praprotni cvet|praprotnega cveta]], kurjenje kresov, ples okrog ognja in skakanje čezenj ter pozdrav Soncu ob svitu naslednje jutro. Tudi zimski Sončev obrat so slavili, kot vrnitev Saule. Kasneje je krščanstvo spremenilo litovski [[kūčios]] in latvijski [[ziemassvētki]] v [[božič]]. Poleg tega so imeli praznike tudi okrog [[enakonočje|enakonočij]].<ref name="trink"/>