Anton Pavlovič Čehov: Razlika med redakcijama

Čehov je eden največjih ruskih pisateljev iz obdobja po [[ruski realizem|realizmu]]. Najbolj znane so njegove [[kratka zgodba|kratke zgodbe]], za katere imajo Rusi celo posebno ime (translit. ''čehovskij rasskaz'' – [[čehovska pripoved]]). Čehov se je proslavil tudi z [[drama|dramskimi]] deli in spada med največkrat uprizarjane dramatike v [[20. stoletje|20. stoletju]].

Bil je rojen kot tretji od šestih preživelih otrok Pavla Jegoroviča Čehova v [[Taganrog, Rusija|Taganrogu]]u, pristaniškem mestu na obali [[Azovsko morje|Azovskega morja]]. Stari starši so izvirali iz današnje Ukrajine. Oče je bil nasilnež, zaradi česar mnogi zgodovinarji iščejo povezave z njim v mnogih hinavskih likih iz kasnejših Antonovih del.<ref name = "Wood 78">{{harvnb|Wood|2000|p=78}}</ref> Mati, Jevgenija Morozova je bila dobra pripovedovalka, ki je svoje otroke pogosto zabavala z zgodbami s svojih potovanj po celi Rusiji z očetom, ki je bil potujoči prodajalec blaga.<ref>Payne, XVII.</ref>{{sfn|Simmons|1970|p=18}}<ref>[http://www.taganrogcity.com/chekhov_taganrog.html Chekhov and Taganrog], Taganrog city website.</ref> Anton je obiskoval grško gimnazijo v Taganrogu, kjer je enkrat ponavljal razred.<ref name = "Bartlett 4-5">Bartlett, 4–5.</ref> Poleg šole je moral peti v očetovem cerkvenem zboru in v zboru pravoslavnega [[samostan]]a. Zaradi slabih izkušenj pri tem, je kasneje postal [[ateizem|ateist]].<ref>{{cite book|last=Tabachnikova|first=Olga|title=Anton Chekhov Through the Eyes of Russian Thinkers: Vasilii Rozanov, Dmitrii Merezhkovskii and Lev Shestov|year=2010|publisher=Anthem Press|isbn=978-1-84331-841-5|page=26|quote=For Rozanov, Chekhov represents a concluding stage of classical Russian literature at the turn of the 19th and 20th centuries, caused by the fading of the thousand-year-old Christian tradition that had sustained much of this literature. On the one hand, Rozanov regards Chekhov's positivism and atheism as his shortcomings, naming them among the reasons for Chekhov's popularity in society.}}</ref><ref>{{cite book|title=Anton Chekhov's Life and Thought: Selected Letters and Commentary|year=1997|publisher=Northwestern University Press|isbn=978-0-8101-1460-9|editor1-first=Simon |editor1-last=Karlinsky |editor2-first=Michael Henry|editor2-last=Heim| last=Chekhov|first=Anton Pavlovich|page=13|quote=While Anton did not turn into the kind of militant atheist that his older brother Alexander eventually became, there is no doubt that he was a non-believer in the last decades of his life.}}</ref><ref>{{cite book|title=Selected Stories of Anton Chekhov|year=2009|publisher=Random House Digital, Inc.|isbn=978-0-307-56828-1|pages=xxii|author=Richard Pevear|quote=According to Leonid Grossman, "In his revelation of those evangelical elements, the atheist Chekhov is unquestionably one of the most Christian poets of world literature."}}</ref>

Leta 1876 je njegov oče zaradi gradnje nove družinske hiše [[bankrot|bankrotiral]].{{sfn|Rayfield|1997|p=31}} Da bi se izognil zaporu za dolžnike je z družino pobegnil v Moskvo, kjer sta študirala njegova starejša sinova, [[Aleksander Čehov|Aleksander]] in [[Nikolaj Čehov|Nikolaj]]. Mati je selitev in bankrot fizično in psihično uničila.<ref>Pismo bratrancu Mihailu, 10. maj 1877. [http://www.gutenberg.org/etext/6408 ''Letters of Anton Chekhov''.]</ref> Anton je ostal v domačem kraju, da bi prodal preostalo družinsko imetje in zaključil šolanje. Leta 1879 je končal gimnazijo in odšel za družino v [[Moskva|Moskvo]], kjer je začel študirati [[medicina|medicino]]. Študij je zaključil leta 1884 in postal [[zdravnik]], poklic, ki ga je opravljal do konca življenja. Kot zdravnik je zaslužil malo, saj je revne zdravil brezplačno.{{sfn|Malcolm|2004|p=26}}

Že med študijem je začel v študentskih časopisih objavljati anonimne članke, kmalu zatem pa je pod [[Psevdonim|psevdonimom]] Antoš Čehonte začel objavljati tudi v drugih časopisih. Praviloma so njegova zgodnja dela zaznamovana s komedijo in lahkotnostjo. ObjavljaObjavljal je v vedno bolj prestižnih revijah. Leta 1888 objavije objavil zgodbo »''Stepa«'', razmeroma dolgo zahtevno zgodbo avtobiografske narave o otroškem pogledu na potovanje po Ukrajini. Humor nikoli ni povsem zapustil ČehovovaČehovih deladel, kratke zgodbe in povesti so bile po letu 1888 znatno bolj resno zastavljene. Nekatere zgodbe so bile celo tragične študije osebnosti (''Dolgočasna zgodba''). Dela so bila izjemno cenjena kot klinična študija, kjer je uporabil Čehov tudi svoje medicinsko znanje pri zdravljenju psihičnih bolezni. Kliničnost pisanja je izpostavila tako medicinska znanost medicine kot tudi prijazen humor do opisanih značajev. Pisanje je bilo cenjeno tudi zato, ker je bilo posledica občasno delujočega doktorja medicine. Mnogi kritiki so se lotili njegovih del ob vedno bolj prepoznavnem literarnem ugledu. Leta 1890 se odpravije odpravil v kazensko kolonijo otoka [[Sahalin]] v [[Sibirija|Sibiriji]], kjer preučujeje preučeval tamkajšnje prebivalstvo in izdaizdal še vedno zelo cenjeno sociološko študijo ''Otok Sahalin'' (1893–94). Čehov obiščeje obiskal tudi zahodno Evropo skupaj s pomembnim lastnikom časopisa ''Novi časi'', A.S. Suvorinom. Čehov se zapleteje zapletel v tedanje muke afere [[Alfred Dreyfus|Alfreda Dreyfusa]], kjer podpiraje podpiral judovskega častnika. Razvija vednoVedno bolj je razvijal tudi dramatično udejstvovanje. Čehova igra ''Leseni duh'', štiridejanka, seje bila kasneje obdelaobdelana in predelapredelana v sedaj veliko bolj cenjeno delo ''Striček Vanja''. Predelava se je zgodila med letiletoma 1890 in 1896 in bila objavljena 1897. Napisal je tudi druge farse kot so: ''Medved'', ''Snubitev'', ''Svadba'', ''Jubilej''.

Po medicinski oskrbi velike lakote 1891-1892, kjer je deloval kot zdravnik in zdravniški administrator, je kupil kmetijsko zemljišče v vasi Melihovo 60km60 km južno do Moskve. Tu je oskrbel svojo družino, ostarele starše in sestro, ki jih je že od mladega finančno podpiral. Gre za razmeroma bogato ustvarjalno obdobje, ki pa je literarno pomembno le zaradi odstopanja od sicer običajno sentimentalnega in nebrutalnega opisovanja ruskega kmečkega življenja. Čehov se loteva tudi opisovanja tako imenovane inteligencijeinteligence, izobraženega prebivalstva. Pri opisovanjeopisovanju velja za objektivnega pisca, celo pisecpisca socioloških študij. Veliko da na zgled [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Leva Nikolajeviča Tolstoja]], a ga ne prepriča njegovo stališče do zlega vedenja, še posebno pri zdravstveni negi. V zgodbi Ambulanta''Oddelek št.6'' (1892) je ostareli zdravnik, ki dopušča oz. ohranja nemogoče razmere v ambulanti duševnih bolnikov, prepuščen za kazen po spletki podrejenega istim razmeram kot pacientpacienti. Čehov pa podpira zavezo Tolstoja, da prepričanja srednjega razreda ne vodijo vedno v pravo smer in da njegovi liki lahko dosežejo veliko dobrega z izbiro preprostega življenja. Liki so tako večkrat izpostavljeni grozi nedopolnjenih ali nedokončanih ambicij, a Čehov ne doseže načelne rešitve ali nauka, ki bi jim pomagal, tudi nauk zgodbe ni vedno jasen, nikoli pa prav izpostavljen. V tem obdobju napiše tudi eno samo dramo ''Utva'', ki je bila napačno označena s strani pisca kot komedija. Drama o spopadu dveh generacij je bila veliko avtorjevo razočaranje, kasneje pa je dosegla vsaj ugledno in bolje sprejeto priredbo.

Marca 1897 je Čehov zaradi [[Tuberkuloza|tuberkuloze u]]<nowiki/>trpel utrpel notranje krvavitve na [[Pljuča|pljučihpljuč]]. Hude posledice bolezni so ga prisilile v mirovanje, zato je zapustil kmetijo in se preselil vna Jalto na obali [[Krim, (gora)Ukrajina|Krima]]. Tu je kupil vilo, ki bi rešila njegovo zdravje med zimovanjem, sicer pa je potoval v Francijo. Literarni uspeh je bil vedno boljši, oddaljil pa se je Moskvi in tedanjem [[Sankt PetersburguPeterburg]]u. Tu se poročije leta 1901 poročil z igralko Olgo Knipper, ambiciozno žensko, s katero pa ni imel otrok. ImaImel velikoje finančnih težavvelike finančne težave in je takoleta 1899 prodal avtorske pravice vsega nedramskega pisanja leta 1899 založniku A.F. Marxu za 75,000 rubljev, kar je po oceni nizek izkupiček. Čehov ni bil več prizadeven pisec besedil, posvečaposvečal se je pisanju iger. NjegoveNjegovi zadnjezadnji dve igreigri ''Tri sestre'' (1901) in ''Češnjev vrt'' (1904) sosta bilebili napisanenapisani za Moskovsko gledališče.

Čehov je imel veliko sporov glede narave njegovih poznih iger, saj je želel ohraniti lahkotnost pri pisanju. Prava slavnostslava Čehovih iger je nastopila šele po prvi svetovni vojni. Ruska literarna znanost je primerno obdelala njegova dela šele 40 let po njegovi smrti, torej v obdobju po drugi svetovni vojni. Veder in optimističen pisec je sicer najbolj znan po svojih poznih igrah, a velja tudi za zanimivega pisca proze, kjer uvaja v pisanje tudi spoznanja sociologije, medicine, psihiatrije.

;* ''[[Platonov (drama)|Platonov]]'' (1881), tudi ''Igra brez naslova''<ref>[http://www.napovednik.com/dogodek133720_anton_pavlovic_cehov_platonov A. P. Čehov, Platonov, SNG Drama Ljubljana 2010] </ref>

;* ''[[Drama pri lovu]]'' (1885)

;* ''[[Utva (drama)|Utva]]'' (1887)

;* ''[[Striček Vanja]]'' (1897)

;* ''[[Tri sestre]]'' (1901)

;* ''[[Češnjev vrt]]'' (1904)