Antična književnost: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m rv
Popravil tipkarske napake
Vrstica 21:
[[Rimska književnost]] se je razvijala v močni odvisnosti od grške. Do leta [[240 pr. n. št.]] so na ozemlju rimske republike obstajale samo ljudske pesniške in pripovedniške tradicije, ki se še niso oblikovale v književnost. Leta [[240 pr. n. št.]] je ujeti Grk Livij Andronik prevedel v latinščino [[Odiseja|Odisejo]], kar je prvi evropski prevod nasploh. To delo predstavlja začetek rimske književnosti.
 
Od takrat so rimski avtorji prevzeli vse pomembnejše vrste grške književnosti: [[tragedija|tragedijo]], [[komedija|komedijo]], [[ep]], [[elegija|elegijo]], [[epigram]], [[oda|odo]], zgodovinopisno, filozofsko, moralistično in govorniško prozo, [[roman]] in krajše zgodbe. Poleg vrst so od Grkov prevzeli tudi mitologijo, snovi, motivedmotive, stil in metriko. Njihovi glavni zgledi so bili [[Homer]], [[Sapfo]], [[Anakreon]], [[Evripid]] in drugi. Edina vrsta, ki so jo razvili samostojno, je satira. Prevzete vrste so prlagodiliprilagodili svoji socialni, zgodovinski in kulturni tradiciji.
 
Zlati vek rimske knjiženosti sega od leta [[81 pr. n. št.]] do leta [[14]], tj. do Avgustove smrti. Prinesel jim je razcvet govorništva in zgodovinopisja, vrh lirike, [[elegija|elegije]], [[satira|satire]] in pripovednega pesništva, zlasti [[ep]]a.