Erzjanščina: Razlika med redakcijama

'''Erzjanščina''' ({{lang-myv|эрзянь кель|erzänj kelj}}, {{IPA-all|ˈerʲzʲanʲ ˈkelʲ|pron}}) alije '''erzijanski[[Ugrofinski jeziki|Ugrofinski jezik''']], ki ga govori približno 37.000 ljudi v severnih, vzhodnih in severozahodnih delih Republike [[Mordovija|Mordovije]] in v sosednjih regijah [[Niženovgorodska oblast|Nižnega Novgoroda]], [[Čuvašija|ČuvashijeČuvašije]], [[Penzenska oblast|Penze]], [[Samarska oblast|Samare]], [[Saratovska oblast|SaratovSaratova]], [[Orenburška oblast|OrenburgOrenburga]], [[Uljanovska oblast|UljanovskUljanovska]], [[Tatarstan|a]] in [[Baškortostan|a]] v [[Rusija|Rusiji]]. [[Diaspora|DijasporaDiaspora]] je tudi v [[Armenija|Armeniji]], [[Estonija|Estonij]] in v [[Kazahstan|Kazahstanu]] in drugih državah [[Srednja Azija|Srednje Azije]]. Erzjanščina se danes piše v enaki [[Cirilica|cirilici]] enako, kot jo uporablja ruski jezik. V Mordoviji je erzijanščinaerzjanščina uradni jezik, skupaj z [[MokšavščinaMokšanščina|mokšavščinomokšanščino]] in ruščino.

Jezik spada v [[MordovinskiMordvinska jezikijezika|mordovinskomordvinsko]] vejo [[UralskiUgrofinski jeziki|uralskihugrofinskih jezikov]]., Erzijanščinaki jeso jezik,delo kiširše [[Uralski jeziki|uralske]] jezikovne družine. Erzjanščina je tesno povezansorodna z mokšavščinomokšanščino, vendar ima drugačno fonetiko, morfologijo in besedišče.

25. marca 1932 je kotbila delv okviru latinizacije jezikov ljudstev ZSSR sprejelsprejeta erzjanskilatinična jezik,abeceda kiza je temeljil na latinski pisavi,oba mordovinskimordvinska abecedijezika. AbecedaSestavljena je bila sestavljena iz naslednjih črk: '''A a, Ә ә, B в, C c, Ç ç, D d, Э э, E e, F f, G g, Ь ь, I i, J j, K k, L l, M m, N n, O o, Ө ө, P p, R r, S s, Ş ş, T t, U u, Y y, V v, X x, Z z, Ƶ ƶ, ȷ, Rx, Lh''' (zadnji dve črki - samo za jezik mokshanmokšanščino). 19. maja 1932 so po posvetovanju z lokalnimi strokovnjaki sprejeli to abecedo z naslednjimi spremembami: '''A a, B в, C c, Ç ç, D d, Ә ә, F f, G g, Y y, I i, J j, K k, L l, M m, N n, O o, P p, R r, S s, Ş ş, T t, U u, V v, X x, Z z, Ƶ ƶ, Ь ь, Rx, Lh'''<ref>''G. Autow.'' Новый алфавит. Великая революция на востоке. — Saratów: Нижневолжское краевое изд-во, 1932. s. 61-64</ref>. Kljub uradnemu sprejetju latinične abecede, jo dejansko niso dali v uporabo.<ref>''G. Autow.'' Новый алфавит. Великая революция на востоке. — Saratów: Нижневолжское краевое изд-во, 1932. s. 61-64</ref>.