Giovanni Villani: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 21:
 
== Nuova Cronica ==
''Nuova Cronica'' je Villanijevo najbolj znano delo. V tej je v dvanajstih knjigah povzel zgodovino Firenc od padca [[Babilonski stolp|Babilonskega stolpa]] do svojega časa in podrobneje popisoval pomembne dogodke za časa svojega življenja. Kot na primer gradbene projekte, obdobja lakote in pomankanjapomanjkanja, obdobja epidemije [[Črna smrt|kuge]] in naravne katastrofe; poplave, suše, požare. Poleg tega navaja statistične podatke o populaciji, izobraženosti, trgovanju, pomembnih pravnih odlokih, religioznih obredih... V tistem času navajanje statističnih podatkov ni bilo v navadi, zato je to redkost (Villani je bil eden izmed prvih avtorjev zgodovine, ki je začel navajatistatistične podatke), ki pa zgodovinarjem pomaga pri raziskovanju obdobja. Med drugim so zato lahko pridobili veliko informacij o [[Dantejevem]] življenju. Njegovo delo sta po Villanijevi smrti nadelevalanadeljevala njegov brat in nečak. Original VIllanijevegaVillanijevega dela danes hranijo v [[Vatikanska knjižnica|Vatikanski knjižnic]]<nowiki/>i.
 
=== Organizacija Nuove Cronice ===
Cronica je radeljena na 12 delov. prvihPrvih šest opisuje zgodovino mesta Firence od padca Babilonskega stolpa do leta 1264, medtem ko drugih šest opisuje obdobje Villanijevaga življenja, torej od leta 1264, do njegove smrti leta 1346. Dogodki v Cronici niso urejeni glede na temo, temveč so razporejeni kronološko. Zato je bil pogosto kritiziran, saj so kritiki menili, da Villani ni podal glavnega sporočila, temveč le nepovezano nizal dogodke, kateri niso tvorili celote. V Cronici se tudi pojavljajo nedoslednosti pri opisu nekaterih dogodkov in oseb, saj Villani informacij pogosto ni preveril, temveč jih je le zapisal kakor jih je slišal sam.
 
==== Pomembnejši zapisi Nuove Cronice ====
===== FirenskaFirenška katedrala =====
 
Villani navaja, da je bila [[Firenška stolnica|FirenskaFirenška katedrala]] obnovljena in povečana leta 1296. BazaTemelj za katedralo je bilabil položenapoložen septembra istega leta, dodali so nove marmornate kipe. Papež je iz Rima celo poslal v Firence svojega odposlanca, ki je položil prvitemeljni kamen za novo katedralo. Del katedrale je bil subvencioniran iz mestne blagajne, poleg tega pa se je pobiral davek v višini dveh soldov, ki ga je moral plačati vsak odrasel moški. 18 julija 1334 so začeli izdelovati nov zvonik, kateragaki ga je oblikoval [[Giotto di Bondone]], za katerega je Villani zapisal, da je: “najboljši“Najboljši mojster slikarstva svojega časa, kdor slika vse svoje figure in njihove postave v skladu z naravo.”
===== Firenska katedrala =====
Villani navaja, da je bila [[Firenška stolnica|Firenska katedrala]] obnovljena in povečana leta 1296. Baza za katedralo je bila položena septembra istega leta, dodali so nove marmornate kipe. Papež je iz Rima celo poslal v Firence svojega odposlanca, ki je položil prvi kamen za novo katedralo. Del katedrale je bil subvencioniran iz mestne blagajne, poleg tega pa se je pobiral davek v višini dveh soldov, ki ga je moral plačati vsak odrasel moški. 18 julija 1334 so začeli izdelovati nov zvonik, kateraga je oblikoval [[Giotto di Bondone]], za katerega je Villani zapisal, da je: “najboljši mojster slikarstva svojega časa, kdor slika vse svoje figure in njihove postave v skladu z naravo.”
 
===== Palazzo Vecchio =====
V letu 1299 so v Firencah začeli graditi novo mestno hišo. Ta je nadomestlanadomestila staro , ki je stala za cerkvjo San Brocola. Nova [[Palazzo Vecchio]] naj bi služila kot mestni objekt za zaščito samostanskih predstojnikov in sodnikov. Varovala naj bi jih pred sporom med [[gvelfi in gibelini]]. Pallazo Vecchio je bila postavljena na območju, kjer so prej stale hiše gibelinske družine Uberti, ki je bila izgnana iz Firenc in ji je bila vrnitev prepovedana. Šlo je za simbolično dejanje. Tudi mnogo drugih družinskih hiš je bilo uničenih ob gradnji, zaradi težav s prostorom.
 
===== Gradnja deželskih domov in arhitektura Firenc =====
Villani je zelo cenil originalno, nedotaknjeno arhitekturo Firenc. Ta se je kazala tako v samostanih in cerkvah kot tudi pri preprostih podeželjskihpodeželskih domovih. Villanijev odnos je razviden v poglavju o arhitekturi, katerega je naslovil z: “Več o veličini in statusu in veličastnosti Firenc”. Kljub temu pa je Villani kritiziral pretirano zapravljanje za prenovo domov in kupovanje velikih posesti v [[Toskana|Toskani]], k čemur so se nagibali premožni meščani v začetku 14. stoletja.
 
===== Poplava leta 1333 =====
Reka [[Arno (reka)|Arno]], ki teče skozi Firence, je pogosto poplavljala. Leta 1333 je velika poplava močno prizadela Firence. Villani navaja, da je 4. novembra 1333 reka [[Arno (reka)|Arno]] močno narastla in do noči že dosegla Firence. Vzhodna stena mestnega zidu je vodo sprva zajezila, vendar pritiska ni zdžalazdržala pritiska. Voda je odplaknila celotno steno in posledično vdrla v mesto. Segala naj bi čez oltar v [[Baptisterij svetega Janeza, Firence|krstilnici]] v katedrali. Ponekod je dosegla višino treh metrov. Mnogi mostovi so bili skoraj popolnoma uničeni. Med drugimi tudi velik del [[Ponte Vecchio|Ponte Vecchia]]. Zanimivo je, da naj bi poplave na ta dan in višino vode predvideli prebivalci [[Pisa|Pise]] že dvesto le prej.
 
== Smrt in nadaljevanje Villanijevega dela ==
[[Slika:Bubonic plague-es.svg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Bubonic%20plague-es.svg|levo|sličica|Zemljevid širive [[Kuga|kuge]]]]
Villani je med bubonskoepidemijo [[KugaČrna smrt|kugoČrne smrti]] zapisal: "»Duhovnik, ki je izpovedoval obolele in tiste, ki so jih negovali, se je sam okužil in tako so na splošno žrtve ostale brez možnosti spovedi, zakramenta, medicine in negovanja ... In mnogo dežel in mest so je bilo opustošenih. In ta kuga je trajala do ________ "«; Villani je pustil (prazen prostor) "_______", da bi zapisali čas, ko naj bi se končala kuga [71] [72]. Villani stavka ni končal ker je tudi sam podlegel kugi [72] [73]. Pokopan je v cerkvi [[Santissima Annunziata]] v Firencah [9].
 
Zemljevid prikazuje širjenje bubonske kuge po [[Evropa|Evropi]]. Potek je Villani podrobno opisal, pri čemer je poudaril, da število umrlih zaradi črne smrti v Firencah ni bilo tako veliko kot v drugih mestih in regijah, na primer v [[Turčija|Turčiji]], [[Pistoia|Pistoi]], [[Prato|Pratu]], [[Bologna|Bologni]], Romagna (judovzhodni del sedanje dežele [[Emilija - Romanja|Emilije-Romanje]]), [[Francija]], itd [71].
 
Villanijeva Kronika je takrat veljala za pomembno delo, dovolj dragoceno, da sta jo lahko nadaljevala njegov brat in nečak [9] [49]. O Villanijevem bratu Matteu je malo znanega, razen, da je bil dvakrat poročen, da je umrl zaradi kuge v drugem večjem valu, ki je bil leta 1363 ter da je na Cronici delal do svoje smrti [5]. Filippo Villani, sin Mattea, [49] je deloval v drugi polovici 14. stoletja in končal Kroniko leta 1364 [5]. V Kroniko je vključil podrobnosti o življenju mnogih florentinskih umetnikov in glasbenikov, vključno z [[Giotto|Giottom di Bondorene]] in [[Francesco Landini|Francescom Landinijem]]. Filippove Kronike je odobril firenški kancler [[Coluccio Salutati]], ki je popravil delo in dodal komentarje [74]. FirentinskiFlorentinski zgodovinar iz 15. stoletja Domenico di Leonardo Buoninsegni je v prvih dveh poglavjih svoje ''Istoria Fiorentine'' (Florentine Histories) predstavil tudi povzetek Villanijeve Kronike [75].
 
Do 16. stoletja je bila Kronika večkrat izdana v tiskani obliki [76]. Izšlo je tudi nekaj iluminiranih rokopisov, med njimi rokopis iz [[Benetke|Benetk]] iz leta 1537 Bartholomea Zanetti Casterzagense in rokopis iz Firence iz leta 1554 Lorenza Torrentino [76].
Villanijeva Kronika je takrat veljala za pomembno delo, dovolj dragoceno, da sta jo lahko nadaljevala njegov brat in nečak [9] [49]. O Villanijevem bratu Matteu je malo znanega, razen, da je bil dvakrat poročen, da je umrl zaradi kuge leta 1363 ter da je na Cronici delal do svoje smrti [5]. Filippo Villani, sin Mattea, [49] je deloval v drugi polovici 14. stoletja in končal Kroniko leta 1364 [5]. V Kroniko je vključil podrobnosti o življenju mnogih florentinskih umetnikov in glasbenikov, vključno z Giottom di Bondorene in [[Francesco Landini|Francescom Landinijem]]. Filippove Kronike je odobril firenški kancler [[Coluccio Salutati]], ki je popravil delo in dodal komentarje [74]. Firentinski zgodovinar iz 15. stoletja Domenico di Leonardo Buoninsegni je v prvih dveh poglavjih svoje Istoria Fiorentine (Florentine Histories) predstavil tudi povzetek Villanijeve Kronike [75].
 
 
Do 16. stoletja je bila Kronika večkrat izdana v tiskani obliki [76]. Izšlo je tudi nekaj iluminiranih rokopisov, med njimi rokopis iz [[Benetke|Benetk]] iz leta 1537 Bartholomea Zanetti Casterzagense in rokopis iz Firence iz leta 1554 Lorenza Torrentino [76].
 
== Zapuščina in kritika ==
[[Slika:Portrait de Dante.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Portrait%20de%20Dante.jpg|levo|sličica|''[[Dante Alighieri]]'', [[Giotto di Bondone|Giotto]], kapela palače Bargello v Firencah]]
To je slika [[Dante Alighieri|Danteja Alighierija]], ki jo je naslikal [[Giotto di Bondone|Giotto]] in je v kapeli palače Bargello v Firencah. Kronika je pomagala sodobnim učenjakom pri nadaljnjih študijah mnogih Villanijevih sodobnikov, kot je npr. Dante Aligheri.
 
Zgodovinar John Keneth Hyde navaja, da je Villanijeva Nuova Cronica (ali New Chronicles) zelo reprezentativna za tradicionalno življenje v Firencah, saj se je ljudem tistega časa zdela "lahko berljiva, polna zanimivih zgodb in občasno začinjena z anekdotami tipa novel." [ 43]. Hyde tudi ugotavlja, da so Villanijevi kritiki, lokalni politiki iz Firenc, med poznejšimi izidi spodbujali uporabo osebnega izraza ter s tem rušili konsistentnost zapisa [77]. Kronika predstavlja tudi zelo bogat zgodovinski zapis. Njena največja vrednost za sodobne zgodovinarje so opisi ljudi in dogodkov v času Villanijevega življenja [39].­ Zgodovinar Mark Phillips trdi, da so vsi nadaljnji florentinski spisi o tiranskem režimu Walterja VI iz Brienna - vključno z Leonardom Brunijem in Niccolòom Machiauvellijem - temeljili na Villanijevi kroniki. [37] Villanijevi zapisi o Danteju Alighieriju in dobi, v kateri je živel, so dali vpogled v Dantejevo delo, sklepanje in psiho. [78] Ponatis novih izdaj Villanijevega dela v začetku 20. stoletja je bilo gradivo za ponovno oživitev študije o Danteju. [79] Kljub temu so Villanijevi opisi dogodkov prepredeni z netočnimi tradicionalnimi pripovedmi in ljudskimi legendami. [39]
 
Villani sodobnim zgodovinarjem podaja dragocene podrobnosti o firentinskih družbenih in življenjskih navadah, na primer naraščajoč trend gradnje velikih podeželskih domov bogatih Firentincev daleč zunaj mesta. [80] Zgodovinar zgodnjega 20. stoletja Philip Wicksteed je o Villaniju izjavil: "Ko se ukvarjamo z dogodki, ki so povezani s Firencami v njegovem času, je zaupanja vreden priča, vendar časovna natančnost ni nikoli bila njegova močna točka. Pri obravnavanju oddaljnih dogodkov pa ni zelo zanesljiv. "[39] Nicolai Rubinstein je na primer priznal, da so bile Villanijeve kronike veliko bolj zrele in napredne kot dotedanje, vendar se je Villani še vedno skliceval na legende in pripovedovanje. Na primer zanašal se je na legendo o poreklu mesta Fiesole. [81] Po oceni Villanija je med veliko lakoto 1315-1317 umrla tretjina prebivalstva [[Antwerpen|Antwerpena]], vendar je zgodovinar zgodnjega 20. stoletja Henry S. Lucas zapisal: "Takšni statistiki, ki je le malo boljša od ugibanj, ni moč zaupati." [82] Louis Green ugotavlja, da je bil Villani omejen kot kronist in ne kot zgodovinar.
 
Zgodovinar John Keneth Hyde navaja, da je Villanijeva ''Nuova Cronica (ali New Chronicles)'' zelo reprezentativna za tradicionalno življenje v Firencah, saj se je ljudem tistega časa zdela "lahko berljiva, polna zanimivih zgodb in občasno začinjena z anekdotami tipa novel." [ 43]. Hyde tudi ugotavlja, da so Villanijevi kritiki, lokalni politiki iz Firenc, med poznejšimi izidi spodbujali uporabo osebnega izraza ter s tem rušili konsistentnost zapisa [77]. Kronika predstavlja tudi zelo bogat zgodovinski zapis. Njena največja vrednost za sodobne zgodovinarje so opisi ljudi in dogodkov v času Villanijevega življenja [39].­ Zgodovinar Mark Phillips trdi, da so vsi nadaljnji florentinski spisi o tiranskem režimu Walterja VI iz Brienna - vključno z [[Leonardo Bruni|Leonardom Brunijem]] in [[Niccolo Machiavelli|Niccolòom MachiauvellijemMachiavellijem]] - temeljili na Villanijevi kroniki. [37] Villanijevi zapisi o Danteju Alighieriju in dobi, v kateri je živel, so dali vpogled v Dantejevo delo, sklepanje in psiho. [78] Ponatis novih izdaj Villanijevega dela v začetku 20. stoletja je bilo gradivo za ponovno oživitev študije o Danteju. [79] Kljub temu so Villanijevi opisi dogodkov prepredeni z netočnimi tradicionalnimi pripovedmi in ljudskimi legendami. [39]
 
Villani sodobnim zgodovinarjem podaja dragocene podrobnosti o firentinskihflorentinskih družbenih in življenjskih navadah, na primer naraščajoč trend gradnje velikih podeželskih domov bogatih FirentincevFlorentincev daleč zunaj mesta. [80] Zgodovinar zgodnjega 20. stoletja Philip Wicksteed je o Villaniju izjavil: "»Ko se ukvarjamo z dogodki, ki so povezani s Firencami v njegovem času, je zaupanja vreden priča, vendar časovna natančnost ni nikoli bila njegova močna točka. Pri obravnavanju oddaljnihoddaljenih dogodkov pa ni zelo zanesljiv. "[39]« Nicolai Rubinstein je na primer priznal, da so bile Villanijeve kronike veliko bolj zrele in napredne kot dotedanje, vendar se je Villani še vedno skliceval na legende in pripovedovanje. Na primer zanašal se je na legendo o poreklu mesta [[Fiesole]]. [81] Po oceni Villanija je med veliko[[Velika lakota 1315-17|Veliko lakoto 1315-1317]] umrla tretjina prebivalstva [[Antwerpen|Antwerpena]], vendar je zgodovinar zgodnjega 20. stoletja Henry S. Lucas zapisal: "Takšni statistiki, ki je le malo boljša od ugibanj, ni moč zaupati." [82] Louis Green ugotavlja, da je bil Villani omejen kot kronist in ne kot zgodovinar.
Tudi če je dogodke beležil v kronološkem redu, jih ni tematsko urejal, zato ni mogel podati lekcij za prihodnost z reinterpretacijo preteklosti. Njegova predanost opravičevanju in poveličevanju Firenc ni omogočila, da bi v spremenljivi usodi svojega mesta videl ponavljajoče se vzorca zatona. [21]
 
Tudi če je dogodke beležil v kronološkem redu, jih ni tematsko urejal, zato ni mogel podati lekcij za prihodnost z reinterpretacijo preteklosti. Njegova predanost opravičevanju in poveličevanju Firenc ni omogočila, da bi v spremenljivi usodi svojega mesta videl ponavljajoče se vzorca zatona. [21]
 
Louis Green zatrjuje, da je Giovannijeva Cronica izražala obris stališč trgovske skupnosti Firenc tistega časa, vendar je dala tudi dragocene navedbe o tem, "»kako so se ta stališča spreminjala od značilno srednjeveških do začetka modernih stališč." [51]« Green piše, da je bila Villanijeva Cronica ena od treh kronik 14. stoletja, ki spada v zvrst univerzalne zgodovine. [51] Druge so bile kronike določenih zgodovinskih dogodkov, kot je na primer [[Dino CompagnijevaCompagni]]jeva o ''Belih gelfih in Črnih gelfih'' ali kronike, ki so se osredotočale na usodo in dogodke ene družine, kot na primer kronike [[Donato Velluti|Donata Vellutija]] ali [[Giovanni Morelli|Giovannija Morellija. [83]].
 
== Viri in literatura ==
{{refsez}}
* Giovanni Villani: [internet]. [citirano 30.11.2019]. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Giovanni_Villani
* Nuova Cronica: [internet]. [citirano 30.11.2019]. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Nuova_Cronica
* Giovanni Villani: [internet]. [citirano 30.11.2019]. Dostopno na naslovu: https://www.britannica.com/biography/Giovanni-Villani
* The Nuova Cronica | The Villani Chronicle: [internet]. [citirano 30.11.2019]. Dostopno na naslovu: http://www.travelingintuscany.com/art/nuovacronica/nuovacronica.htm