Antigen: Razlika med redakcijama

dodanih 3.614 zlogov ,  pred 7 meseci
m
vrnitev sprememb uporabnika 46.123.243.25 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot
(antigen)
m (vrnitev sprememb uporabnika 46.123.243.25 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot)
Oznaka: Vrnitev
 
'''Antigen''' je substanca, ki lahko v [[organizem|organizmu]] reagira s produkti, nastalimi v specifičnem [[imunskem odzivu]] (s protitelesi). Mesto na protitelesu, ki prepozna antigen in se nanj specifično veže, se imenuje [[paratop]]. Del antigena, na katerega se paratop veže in se neposredno povezuje s produkti specifičnega imunskega sistema se imenuje [[epitop]].
https://www.youtube.com/watch?v=dQw4w9WgXcQ
 
== Zgradba ==
Povečini so antigeni kemijsko gledano [[beljakovina|beljakovine]], lahko pa so tudi [[ogljikovi hidrati]], [[lipid]]i, nukeinske kisline... Po vdoru v organizem jih specifično prepoznajo bodisi dendritične celice, makrofagi ali [[limfocit B|limfociti B]]. Antigeni, ki jih prepoznajo protitelesa, so na površini tujkov, ki so vdrli v organizem, recimo na površini [[bakterija|bakterije]]. Te antigen predstavitvene celice antigen predstavijo celicam T, ki s pomočjo mediatorjev citokinov vplivajo na celice B tako, da začnejo proizvajati specifična protitelesa. Celice B lahko same prepoznajo nekatere antigene, vendar je tak imunski odziv šibak. Antigeni, ki jih prepoznavajo celice T, so kemijsko gledano denaturirani [[peptid]]i z okoli 10 [[aminokislina]]mi, ki jih na svojo površino vežejo [[antigen predstavitvena celica|antigen predstavitvene celice]].
 
Tudi telesu lastne molekule lahko imunski sistem prepozna kot antigene. V teh primerih govorimo o avtoimunih reakcijah, ki lahko v resnejših primerih vodijo tudi do [[avtoimuna bolezen|avtoimunih bolezni]].
 
Majhne molekule, ki same ne izzovejo imunske reakcije in jih imunski sistem kot tujke prepozna šele po vezavi na transportne proteine, imenujemo [[hapten]]i.
 
Majhne molekule, kot so posamezni ogljikovi hidrati, aminokisline in [[maščobna kislina|maščobne kisline]], ne morejo izzvati pridobljenega imunskega odziva.
 
== Učinek in funkcije ==
Prepoznavanje antigenov omogoča organizmu, da razločuje tuje molekule od sebi lastnih. Limfociti T prepoznajo antigen šele, če je le-ta vezan na drugo, tako imenovano predstavitveno celico. Antigen predstavitvene celice so specializirane celice [[imunski sistem|imunskega sistema]], ki predstavijo antigene limfocitom T. Mednje spadajo dendritske celice, [[makrofag]]i in [[limfocit B|limfociti B]]. Te celice vključijo vase antigene z [[endocitoza|endocitozo]], jih predelajo v [[endosom]]u in jih vežejo s kompleksom HLA. Antigen, spojen s kompleksom HLA, se nato veže na [[celična membrana|celično membrano]] in je na voljo, da ga limfocit T s specifičnim receptorjem prepozna.
 
Limfociti B, ki se z receptorji vežejo na antigen, se lahko neposredno aktivirajo ali pa aktivacijo omogoči [[celica pomagalka]]. Celica pomagalka, ki se veže na kompleks antigen-HLA na limfocitu B in prepozna antigen kot tujek, začne izločati [[citokin]]e. Posledično začnejo aktivirani limfociti B izločati protitelesa, ki specifično prepoznavajo antigene in jih tako označijo, da jih prepoznajo [[makrofag]]i, ki tujke z vezanim antigenom [[fagocitoza|fagocitirajo]]. Na ta način se organizem bori proti [[virus]]om in [[bakterija]]m, ne da bi škodoval lastnim celicam.
 
Tudi človeške celice, če jih vnesemo v drugega človeka, lahko v slednjem povzročijo imunski odziv. Zgradba beljakovin na celični površini se med posamezniki namreč razlikuje. Zato lahko pride do komplikacij pri [[transfuzija krvi|transfuzijah krvi]], [[presaditev organa|presaditvah organov]] ... Zato je potrebno pri teh posegih preveriti [[krvna skupina|krvno skupino]] oziroma prenosljivost tkiva. Pri transfuziji krvi nekompatibilne skupine pride do skepljanja krvi, tkivna nekompatibilnost pri presaditvah pa se izrazi kot zavrnitev presadka.
 
[[Kategorija:Imunologija]]