Avstroslavizem: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m tn
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 6:
 
== Program ==
Avstroslavizem je zagovarjal mirno sodelovanje med manjšimi slovanskimi narodi [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] v okviru [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]], v kateri niso prevladovale [[Nemščina|nemško]] govoreče elite. Palacký je predlagal federacijo osmih nacionalnih regij sz vidnejšim samoupravljanjem. Po zatrtju češke revolucije v [[Praga|Pragi]] junija 1848 je program postal nepomemben.<ref name="Encyclopedia" /> Avstrijsko cesarstvo se je preoblikovalo v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]] (1867), ko so bili oblikovani tudi temeljni zakoni, ki so določali narodnostne in družbene odnose v zahodnem delu monarhije - ti so bolj spoštovali [[Madžarska|madžarske]], ne pa slovanske zahteve. To je še dodatno oslabilo položaj avstroslavizma.
 
Avstroslavizem je kot politični nazor vztrajal vse do padca Avstroogrskega cesarstva leta 1918. Propad Avstroogrske je bil v veliki meri posledica tega, da niso priznavali slovanskih zahtev. [[Tomáš Garrigue Masaryk]], ki je pozneje postal prvi predsednik Češkoslovaške, je med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] prepričal ameriškega predsednika [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona,]] da je v deseti točki svojega programa štirinajstih točk zapisal, da je "treba narodom Avstroogrske ob prvi priložnosti omogočiti avtonomni razvoj". Avstroslavizem se je v tem času pojavil v še v obliki več predlogov, ki niso imeli vpliva, za federalizacijo Avstroogrske (kot je bil denimo načrt [[Združene države Velike Avstrije|Združenih držav Velike Avstrije]] ).
 
Na Slovenskem je to gibanje je zagovarjal [[Jernej Kopitar]]. Mislil je, da je bila stara [[Cerkvenoslovanščina|cerkvena slovanščina]] jezik panonskih Slovanov, iz njih pa naj bi se razvili Slovenci in kajkavski Hrvati. Zato bi naj znotraj Avstro-Ogrske države imeli Slovani svoje pravice, središče pa bi vseeno ostal Dunaj.