Ernest Amadej Attems: Razlika med redakcijama

Ernest Amadej Tomaž, državni knez von [[Attemsi|Attems]], baron svetokriški, je bil peti od sedmih otrok iz prvega zakona grofa Ignacija Marije Attemsa (1652-1732) z grofico Marijo Regino Wurmbrand-Stuppach (1659-1715). 4. junija 1708 je prejel kanonikat v Pasavu[[Passau]]u, nato študiral na jezuitskem kolegiju v Gradcu in na Dunaju, kasneje pa na [[Collegium GermanicumGermanik]]u v Rimu, kjer je bil leta 1715 promoviran za doktorja teologije in filozofije. Temu je sledila promocija za doktorja prava na [[Univerza La Sapienza|Univerzi La Sapienza]]. 17. decembra 1724 je bil posvečen za duhovnika. Leta 1730 je prejel drugi kanonikat v Salzburgu, kjer je 25. decembra prisegel.

Leta 1733 je bil imenovan za pasavskega generalnega vikarja za območje Ennsa in za uradnika v pasavskem konsistoriju na Dunaju in 2. decembra 1735 za pasavskega pomožnega škofa. 15. januarja 1736 ga je dunajski knezo-nadškof [[Sigismund von Kollonitz]] posvetil za titularneganaslovnega [[Škof|škofa]] v Dragobitiji. 6. oktobra 1742 ga je cesarica [[Marija Terezija]] imenovala za knezo-škofa v [[Ljubljana|Ljubljani]], papeška potrditev pa je prišla 17. decembra z dovoljenjem za vzdrževanje dveh kanoničnih zadolžitev.

Kmalu po ustoličenju 27. marca 1743 je škof Attems začel z vizitacijo svoje škofije, pri čemer je obiskal tudi težko dostopne župnije, v katere še ni noben škof prej stopil. Poznejše vizitacije je prepustil svojim generalnim vikarjem in imel redne škofijske sinode v Ljubljani ali v [[Gornji Grad|Gornjem Gradu]].

Čeprav je sam govoril le slabo govoril slovensko, je poskrbel, da so se pridige in verski pouk opravljala v domačem,t.j. slovenskem jeziku. Razširil je škofijsko poletno rezidenco v [[Grad Goričane|Goričanah]] in leta 1742 v Ljubljani posvetil baročno triladijsko cerkev. Drugo škofovsko rezidencrezidenco je zgradil v Gornjem gradu in leta 1752 zamenjal staro župnijsko cerkev s podporo kranjskih deželnih stanov z monumentalno katedralo.