Mustafa Čelebi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
infopolje
Octopus (pogovor | prispevki)
nadaljevanje
Vrstica 12:
|royal house = [[Seznam sultanov Osmanskega cesarstva|Osmanska dinastija]]
|father = [[Bajazid I.]]
|mother = neznanaDevletšah Hatun
|date of birth = [[1380]]
|date of death = maj [[1422]]
Vrstica 19:
'''Mustafa Čelebi''' ([[Turščina|turško]] Düzmece Mustafa ali Mustafa Çelebi) je bil [[Osmansko cesarstvo|osmanski]] princ (turško ''şehzade''), ki je kot [[sultan]] [[Rumelija|Rumelije]] vladal od januarja 1419 do 1420 in od januarja 1421 do maja 1422, * [[1380]], † maj [[1422]].
 
''Čelebi'' je časten naziv, ki pomeni ''uglajen gospod''.
 
==Ozadje==
Mustafa je bil sin osmanskega sultana [[Bajazid I.|Bajazida I.]] in Devletšah Hatun, hčerke germijanskega šaha Sulejmana in Mutahhare Abide Hatun. Po Bajazidovem porazu s [[Timur Lenk]]om v [[Bitka pri Ankari|bitki pri Ankari]] leta 1402 sta bila Bajazid in Mustafa ujeta. Preživeli štirje Mustafovi bratje so se začeli med seboj vojskovati za oblast v Osmanskem cesarstvu. Bajazid je v ujetništvu leta 1403 umrl, Mustafo pa so po Timur Lenkovi smrti leta 1405 osvobodili. Vrnil se je v Anatolijo in se skrival na ozemlju turških bejlukov.
 
==Prvi upor==
Po [[Osmansko medvladje|osmanskem medvladju]], v katerem je zmagal brat [[Mehmed I.]], je Mustafa s pomočjo [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskega]] cesarja [[Manuel II. Paleolog|Manuela II. Paleologa]] zavladal v [[Rumelija|Rumeliji]], evropskem delu Osmanskega cesarstva). Podpirala sta ga tudi [[Kneževina Vlaška|vlaški]] knez [[Mircea I. Vlaški|Mircea I.]] Džunejt Beg, vladar turškega Ajdinidskega bejluka. Mustafa je prosil Mehmeda I., da bi si delile oblast v Osmanskem cesarstvu. Mehmed je njegovo prošnjo zavrnil in ga leta 1416 zlahka premagal. Mustafa je pobegnil v [[Solun]]. Bizantinski cesar Manuel ga je kasneje po dogovoru z Mehmedom izgnal na otok [[Lemnos]].<ref>Yaşar Yüce, Ali Sevim. ''Türkiye Tarihi''. Cilt II, AKDTYKTTK Yayınları, İstanbul, 1991. str. 86-88.</ref><ref>Barker, John (1969). ''Manuel II Paleologus (1391–1425): A Study in Late Byzantine Statesmanship''. Rutgers University Press. str. 340–344. ISBN 0-8135-0582-8.</ref>
==Sklici==
{{sklici|2}}