Ben Jonson: Razlika med redakcijama

Jonsonove igre se še danes igrajo in so uspešne. Njegovo vztrajanje pri uveljavljanju klasične teorije je v igrah okrepilo učinek živahnega dialoga in robustnih karakterizacij. Vse je dobro načrtoval. Jonsonovi zapleti so spretno sestavljeni. Incidenti se razvijejo v dosledni verigi vzrokov in posledic, pri čemer se upoštevajo ustrezne narave vpletenih oseb in je polno presenečenj, ki se ne prepuščajo naključjem. Jonson je znan po tem, da se osredotoča na določeno lastnost lika ter prikaže, kako ta lastnost prevladuje nad osebnostjo. To je rezultat njegovega klasičnega pojmovanja umetnosti, izvira pa tudi iz njegovega jasnega, preudarnega opazovanja ljudi. V Jonsonovih igrah sta tako ekscentričnost in normalno vedenje izpeljana iz prevladujoče lastnosti. Toda Jonson se ni ukvarjal izključno s humorjem. V nekaterih njegovih igrah so prevladovale teorije klasične rimske komedije. Spodbujal je tudi dramatično karakterizacijo v komedijah v 18. in 19. stoletju.

 

''Volpone'' je edino delo Bena Jonsona, ki je bilo prevedeno v slovenščino. Je komedija s petimi dejanji, ki so jo uprizorili tudi na slovenskih tleh. Uprizorili so ga v [[MGL|Mladinskem gledališču Ljubljana]] in v [[SNG Nova Gorica

|Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica]]. Drama je uprizorjena po predlogi avstrijskega dramatika [[Stefan Zweig|Stefana Zweiga]], ki je dramo priredil leta 1926.