|
Ustanovljena je bila aprila [[1953]], ko se je dotedanja [[Osvobodilna fronta]] preimenovala na [[4. kongres Osvobodilne fronte|4. kongresu]]. [[27. december|27. decembra]] [[1989]] je prenehala delovati kot [[družbenopolitična organizacija]], ki je vključevala vse druge družbene oz. družbenopolitične organizacije ([[ZKS]], Zvezo sindikatov, [[ZSMS]], [[ZZB NOV]] itd.)
Njena vloga je bila množična mobilizacija ljudi za izgradnjo novega družbenega in političnega sistema, imela je tudi ustavno opredeljeno vlogo pri volitvah oz. kandidacijskih postopkih v skupščine vseh ravni kot "množičnega vseljudskega parlamenta", ki je bila nekakšen "dežnik" vseh oblik političnega in društvenega organiziranja, kar pomeni, da je formalno vključevala vse politične organizacije in tudi nepolitična društva, nadzorovala tisk oz. medije itd. Dejansko pa je bila SZDL transmisija Komunistične partije (že 1952 preimenovane v [[Komunistična partija Slovenije|Zvezo komunistov]]), katere program je na jugoslovanski ravni tudi uradnoformalno prevzela za svojega. Zato so njeni vodilni funkcionarji imeli hkrati visoke funkcije v ZK (do začetka 60. let je bil predsednik SZDL na republiški in zvezni ravni obenem vodilni sekretar ZK), obenem pa so zaradi "videza demokratičnosti in širine" v njene organe vključili tudi nekatere predstavnike nekdanjih skupinkonstitutivnih izskupin OF (SokoliSokolov, krščanskikrščanskih socialistisocialistov, kulturnikikulturnikov), čeprav so večinoma že zdavnaj postali komunisti, pa tudi posamezne nekomuniste, ki so bili "prijazni" do socializma (npr. naslovni škof [[Vekoslav Grmič]]). Sprva je bilo članstvo individualno, torej množično, na jugoslovasnki ravni torej vsaj 7-8 milijonsko, ker je poskušalo zajeti kar največji del prebivalstva, od koncqa 60. let pa je postalo de facto le kolektivno, saj je bil posamezik, ki je bil član katerekoli organizacije ali društva, s tem avtomatično tudi član SZDL. Posebnost slovenske SZDL je bila vsaj navidez nekoliko izrazitejša vloga v političnem sistemu zaradi tradicije OF, prav tako pa je njen predsednik ustavno zagotovljeno članstvo v Predsedstvu SRS (poleg predsednika CK ZK, ki je imel izključno pravico do članstva "po funkcijipoložaju" v predsedstvih drugih republikahrepublik in Predsedstvu SFRJ).
Bila je del [[SZDL Jugoslavije]], katere predsednik je bil do 1964 [[Josip Broz - Tito]], potem so se predsedniki redno menjavali vsako leto. IzSprva Slovenijeje soimela biliSZDL generalniza sekretarjinajvišji zvezneorgan konferencekongres, SZDLJki [[Edvardje Kardelj]]volil Glavni odbor (1953-60na zvezni in republiških ravneh), [[Benokasneje Zupančič]]pa (1967-71)je inbil [[Marjannajvišji Rožič]]organ (1972-78);delegatsko izvoljena Zvezna oz. Republiška konferenca SZDL, ta pa je bilizvolila Predsedstvo (v Sloveniji je nazadnje štelo več kot član50 predsedstvačlanov; zveznenjegovi konferencečlani 1982-87so 1bili letomdr. tudiavtomatično njennekateri predsednikčlani IO OF ob koncu 2. svetovne vojne) in še ožje izvršilno telo, podpredsednicaIzvršni paodbor, jeki bilaga vje 60.koordiniral letihsekretar [[LidijaRK Šentjurc]]SZDL.
Iz Slovenije so bili generalni sekretarji zvezne konference SZDLJ [[Edvard Kardelj]] (1953-60), [[Beno Zupančič]] (1967-71) in [[Marjan Rožič]] (1972-78); ta je bil kot član predsedstva zvezne konference 1982-87 1 leto tudi njen predsednik, podpredsednica pa je bila v 60. letih [[Lidija Šentjurc]].
Leta 1990 se je preoblikovala v [[Socialistična stranka Slovenije|Socialistično stranko Slovenije]].
|
