Bosna in Hercegovina: Razlika med redakcijama

dodanih 2.339 zlogov ,  pred 4 meseci
m
brez povzetka urejanja
m
|image_map = Location Bosnia-Herzegovina Europe.png
|map_caption = Lega Bosne in Hercegovine (zeleno)<br /> na [[Evropa|Evropski celini]]
|national_anthem = [[Državna himna Bosne in Hercegovine (himna)|Državna himna Bosne in Hercegovine]]<br />{{center|}}
|official_languages = [[bosanščina]]<br />[[srbščina]]<br />[[hrvaščina]]
|capital = [[Sarajevo]]
|largest_city = capital
|government_type = [[parlamentarna demokracija]]
|leader_title1 = [[predsedstvo Bosne in Hercegovine|člani predsedstva]]
|leader_name1 = [[Šefik Džaferović]]<sup>1</sup><br />[[Željko Komšić]]<sup>2</sup><br />[[Milorad Dodik]]<sup>3</sup>
|leader_title2 = predsednik [[Svet ministrov Bosne in Hercegovine|Sveta ministrov]]
|leader_name2 = [[Zoran Tegeltija]]
|leader_title3 = [[visoki predstavnik Bosne in Hercegovine|visoki predstavnik]]
|leader_name3 = [[Valentin Inzko]]<sup>4</sup>
|sovereignty_type = [[neodvisnost]]
 
=== Osmansko cesarstvo ===
 
Čas po Tvrtku je pomenil zaton moči bosanske države, leta 1448 je [[Štefan Vukčić]] od nje uspel celo odcepiti Hercegovino. Ozemlje Bosne pa je bilo med prvimi na poti [[Osmansko cesarstvo|osmanskih]] osvajalcev v notranjost [[Evropa|Evrope]], tako je bilo zasedeno že med letoma 1463 in 1483. To je bil začetek več kot 400 let trajajočega osmanskega vpliva, ki je dodobra spremenil še danes značilno kulturno krajino. Nova oblast je kmalu prinesla naselitev [[judi|judov]] in [[muslimani|muslimanov]]: prvi so bili tjakaj pregnani leta [[1492]] iz [[Španija|Španije]], drugi pa so bili imigranti iz preostalih delov Osmanskega cesarstva. Kasneje se je [[islam|muslimanska vera]] utrjevala zlasti s spreobračanjem domačega prebivalstva.
 
 
=== Avstro-Ogrska ===
 
Nemiri so leta 1875 prerasli v [[kmečka vstaja|kmečko vstajo]], ki je v naslednjem letu dosegla tudi [[Bolgarija|Bolgarijo]] in nakazovala mednarodno krizo. 1877 je [[Rusija]] Osmanskemu cesarstvu napovedala vojno in se že v naslednjem letu bližala prestolnici [[Carigrad]], zato je propadajoči imperij na [[berlinski kongres|berlinskem kongresu]] privolil v rešitev razmer z [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrskim]] [[Aneksijska kriza|okupiranjem in upravljanjem bosanskega ozemlja]]. Zamenjava oblasti sicer ni potekala gladko zaradi lokalnega odpora v prvi vrsti muslimanskega, pa tudi pravoslavnega prebivalstva - razmere so se stabilizirale s pomočjo 82.000-glave armade šele po štirih mesecih. Mnogi muslimani so vtem emigrirali v preostanek osmanske države, a se njihovi strahovi glede poseganja Avstro-Ogrske v družbeno in zemljiškoposestno ureditev Bosne niso uresničili. Nova država se je bolj kot na druge teme osredotočila na gospodarsko preobrazbo regije.
 
 
=== Kraljevina SHS in Jugoslavija, druga svetovna vojna ===
 
Konec svetovne vojne leta [[1918]] je pomenil tudi konec [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskega]] imperija, Bosna je postala del novoustanovljene [[Kraljevina SHS|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]], v letu [[1929]] preimenovane v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Oblast v novi državi južnih Slovanov je prevzela [[Srbi|srbska]] dinastija [[Karađorđevići|Karađorđevićev]], politične stranke, sicer ukinjene ob vzpostavitvi [[šestojanuarska diktatura|diktature leta 1929]], pa so bile z izjemo komunistične stranke zasnovane na nacionalni podlagi. Večinsko [[muslimani|muslimansko]] prebivalstvo Bosne je od leta [[1919]] zastopala ''[[Jugoslovanska muslimanska organizacija]]'' pod vostvom [[Mehmet Spaho|Mehmeta Spaha]], ki je dosegel veliko prepoznavnost stranke in političnih interesov jugoslovanskih muslimanov tudi v večini drugih delov kraljevine. Spaho vendarle ni dočakal delitve kraljevine na [[banovina|banovine]], ki je prinesla združitev delov Bosne s hrvaškimi demografskimi regijami.
 
 
=== Socialistična Jugoslavija ===
 
[[Jugoslovanski partizani|Partizanska vojska]] in v njej vodilna [[Zveza komunistov Jugoslavije|komunistična partija]] je bila ob koncu vojne zaradi svoje pomembne protifašistične vloge prepoznana kot legitimna oblast nove države, federacije šestih republik. Od teh je bila peterica domovina jugoslovanskih [[Srbi|Srbov]], [[Hrvati|Hrvatov]], [[Slovenci|Slovencev]], [[Makedonci|Makedoncev]] in [[Črnogorci|Črnogorcev]], šesta, [[socialistična republika Bosna|Bosna]], pa naj bi bila skupna domovina tam pomešanih Srbov, muslimanov in Hrvatov. Muslimani so bili leta [[1968]] priznani kot šesta uradna narodnost Jugoslavije. [[Zveza komunistov Bosne]] je v svoji politiki tudi po političnem razhodu [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] ostala bolj represivna in nasprotujoča množici družbenopolitičnih reform zveznih komunističnih oblasti.
 
 
=== Vojna za neodvisnost ===
 
Pogajanja novih voditeljev zveznih držav o ohranitvi Jugoslavije v neki obliki so neuspešno potekala v prvi polovici leta 1991. Odcepili sta se [[Slovenija]] in [[Hrvaška]], v obeh je prišlo do oboroženih konfliktov in videti je bilo, da se jim ne bo mogla izogniti niti Bosna, ki se je ravno tako kot [[Makedonija]] in že odcepljeni državi močno nagibala k razglasitvi samostojnosti. Mnogoštevilno [[bosanski Srbi|srbsko prebivalstvo Bosne]] je bilo namreč odločeno, da ne bo postalo [[manjšina]] v svoji domovini, stališče [[bosanski Hrvati|bosanskih Hrvatov]] pa je bilo, da v primeru srbske odcepitve ravno tako ne bodo ostali v državi z muslimansko večino.
 
 
=== Neodvisna BiH ===
 
Tudi niz volitev do današnjega dne je nakazal na nerešene nacionalno-politične probleme BiH. Neposredno po vojni so večino sedežev parlamenta osvojile tri že znane stranke na nacionalni podlagi, na političnih položajih pa je ostalo mnogo ljudi, znanih iz predvojnega in vojnega obdobja. Leta [[1997]] je Radovana Karadžića, ki je pod pritiski odstopil z mesta predsednika Republike srbske, nasledila [[Biljana Plavšić]] z nekoliko bolj spravnimi stališči, a se kasneje tudi sama znašla pod obtožbami [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|Mednarodnega sodišča za vojne zločine]].
 
 
== Politika in uprava ==
 
Bosanski politično-upravni sistem je tudi v današnjem času močno navezan na etnične razmere in razvoj dogodkov med [[bosanska vojna|vojno]] in po njej. Moč oblasti v državi je razdeljena na etnični podlagi, ob tem pa je izrazit nadzor mednarodne skupnosti.
 
 
=== Upravna delitev ===
 
[[Daytonski sporazum]] priznava tri etnične skupine Bosne in Hercegovine, delno pa temu sledi tudi upravna razdelitev ozemlja. Na najvišji ravni je to delitev na dve politični entiteti, izmed katerih je ena [[Federacija Bosne in Hercegovine]] oziroma politična skupnost [[Bošnjaki|Bošnjakov]] ter [[bosanski Hrvati|bosanskih Hrvatov]], druga pa [[Republika srbska]], ki združuje [[bosanski Srbi|bosanske Srbe]]. Med obema entitetama ni vzpostavljene fizične meje. [[Distrikt Brčko]] ne pripada nobeni izmed omenjenih državnih enot, pač pa je narodnostno mešano in mednarodno nadzorovano območje državnega ozemlja.
 
 
V [[Hercegovina|Hercegovini]] pridelujejo tudi vinsko trto in vino, med žganimi pijačami pa sta najpogostejši [[slivovka]] (''rakija'') in [[sadjevec]] (''jabukovača''). V času Jugoslavije so v hercegovskih distilarnah pridelali velike količine [[vinjak]]a, s katerimi so zalagali jugoslovansko industrijo alkoholnih pijač.
 
== Turizem ==
Glede na projekcije Svetovne turistične organizacije, bo imela Bosna in Hercegovina v obdobju med 1995 in 2020 tretjo največjo stopnjo rasti turizma na svetu.
 
Leta 2012 je državo obiskalo 747.827 turistov, kar je povečanje za 9 %, in so ustvarili 1.645.521 nočitev ali rast 9,4 % glede na preteklo leto. Od tega je bilo 58,6 % tujih turistov.<ref>{{cite web |url=http://www.bhas.ba/saopstenja/2013/TUR_2012M12_001_01-bos.pdf |title=Statistika Turizma |trans-title=Tourism Statistics |publisher=Agency for statistics of Bosnia and Herzegovina|orig-year=2012 |accessdate=4. 7. 2015 |type=pdf}}</ref>
 
Lonely Planet je je leta 2006, ko je razvrščal najboljša mesta na svetu, uvrstil Sarajevo, glavno mesto države in gostitelja Zimskih olimpijskih iger 1984, na 43. mesto, pred Dubrovnik (59. mesto), Ljubljane (84), Bleda (90), Beograda (113) in Zagreba na 135. mestu.<ref>{{cite web |url=http://www.bosniatravel.net/news/2006/lonely-planet-on-sarajevo.html |publisher=Bosnia Travel |title=Lonely Planet: Sarajevo {{sic|43|th|nolink=yes}} Best City in the World |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070223094909/http://www.bosniatravel.net/news/2006/lonely-planet-on-sarajevo.html |archivedate=23. 2. 2007}}</ref> Turizem se v Sarajevu v glavnem osredotočen na zgodovinske, verske in kulturne znamenitosti. Lonely Planetov "Best In Travel" je leta 2010 nominiral Sarajevo med deset mest, ki jih je treba obiskati.
 
[[Međugorje]] je postalo eno od najpopularnejših krajev krščanskih romarjev in je preraslo v tretji najvažnejši verski kraj v Evropi, ki ga vsako leto obišče več kot milijon ljudi.<ref>[http://www.romereports.com/palio/Visionaries-of-Medjugorje-may-appear-before-the-Vatican-english-2441.html RomeReports: Visionaries of Medjugorje may appear before the Vatican.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130505053250/http://www.romereports.com/palio/Visionaries-of-Medjugorje-may-appear-before-the-Vatican-english-2441.html |date=5. 5. 2013 }}</ref>
 
=== Svetovna dediščina ===
Bosna in Hercegovina je članica UNESCO-a od 12. julija 1993. Na spisku svetovne dediščine so trije spomeniki:
*[[Most Mehmed Paše Sokolovića]] v [[Višegrad]]u<ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/1260]</ref>,
*[[Stari most, Mostar| Stari most]] v [[Mostar]]ju <ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/946]</ref>
*[[Steček|Stečki]] - srednjeveški nagrobni spomeniki, ki so na 20 lokacijah v Bosni in Hercegovini<ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/1504]</ref>.
 
== Sklici in opombe ==
27.027

urejanj